kultura

170-letnica rojstva botanika Alfonza Paulina - Privzdignil botanični vrt na evropsko raven

16.9.2023 | 18:00 | P. P.

Ekipa Mestnega muzeja Krško se je izkazala pri organizaciji Paulinovih dnevov.

Dr. Jože Bavcon, pobudnik simpozija

Udeleženci simpozija ob 170-letnici Alfonza Paulina (Foto: P. Perc)

Krško - Dr. Jože Bavcon: »Vsaka generacija mora na novo spoznati ljudi, ki so zanjo pomembni.« - Tudi o povezanosti Paulina in Maksa Pleteršnika - Zapisan v zgodovino slovenske botanike

Ob 170-letnici rojstva botanika Alfonza Paulina so v Mestnem muzeju Krško v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Slovenskim šolskim muzejem, Botaničnim društvom Slovenije, Posavskim muzejem Brežice, Biološkim inštitutom Jovana Hadžija ZRC SAZU in Kulturnim društvom Leskovec pri Krškem v mestnem muzeju pripravili simpozij o Paulinu.

Alfonz Paulin, eden izmed 12. otrok oskrbnika gradu Šrajbarski turn, se je rodil 14. septembra 1853 v Leskovcu pri Krškem, kjer je preživel otroška leta. Po končani novomeški gimnaziji je nadaljeval študij v Gradcu, kjer je opravil strokovni izpit iz prirodopisa. Zatem je vse do smrti 1. decembra 1942 služboval in živel v Ljubljani. Deloval je kot profesor, strokovnjak za botanično sistematiko, floristiko in fitogeografijo. Med leti 1880 do 1910 je poučeval na ljubljanski realki in predaval botaniko na tamkajšnji univerzi, že med poučevanjem pa leta 1886 prevzel vodenje Vrta domovinske flore, današnjega Botaničnega vrta v Ljubljani. Vrt je vodil kar 45 let.

Deloval je kot raziskovalec in napisal prvi izvirni botanični učbenik v slovenskem jeziku Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol, prevedel učbenik za živalstvo Zoologijski atlant, objavljal raziskave v strokovnih publikacijah, bil je soavtor več herbarijskih zbirk po Evropi, sočasno s sistematičnim zbiranjem in gojenjem rastlin v Botaničnem vrtu pa je nastajal njegov življenjski projekt in najvišje znanstveno ovrednoteno delo Flora exsiccata Carniolica, herbarijska zbirka kranjske flore. Pomagal je pri nastajanju največjega knjižnega dela o rastlinstvu srednje Evrope – Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Med letoma 1887 in 1893 je uredil tudi naravoslovno gradivo za Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar. Za znanstveno delo iz floristike je bil večkrat nagrajen, privzdignil botanični vrt na evropsko raven in se trajno zapisal v zgodovino slovenske botanike.

Ob 110-letnici rojstva so mu postavili spomenik v Botaničnem vrtu v Ljubljani, leta 1992 pa tudi v grajskem parku pri Šrajbarskem turnu. Takrat mu je bil v Krškem posvečen mednarodni simpozij Flora in vegetacija Slovenije.

Za simpozij v mestnem muzeju pretekli četrtek pa so razprave pripravili dr. Blanko Ravnjak, dr. Nado Praprotnik in dr. Jože Bavcon, sodelavki in vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Andraž Ivšek iz Slovenske znanstvene fundacije, Špela Pungaršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije mag. Andrej Podobnik, predsednik Botaničnega društva Slovenije Mateja Ribič iz Slovenskega šolskega muzeja, Mitja Simič iz novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Alenka Černelič Krošelj in Boštjan Kolar iz Posavskega muzeja Brežice sta spregovorila o Posavcih ter o povezanosti Paulina in Maksa Pleteršnika; ob koncu simpozija sta spregovorila še dr. Peter Skoberne, naravovarstvenik in biolog, ter dr. Andraž Čarni iz ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Univerze v Novi Gorici.

Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc se je uvodoma posebej zahvalila za prvo pobudo za ta simpozij dr. Bavconu, sodelavkam Klaudiji Cigole, Nini Sotelšek in Aniti Radkovič iz krškega mestnega muzeja, ker so pomagale pri organizaciji simpozija ter pripravile Muzejsko vitrino s povzetkom življenja in dela Alfonza Paulina. Pred njeno otvoritvijo pa so kratek igrani prizor iz Paulinovega otroštva odigrali člani Kulturnega društva Leskovec pri Krškem, naslednji dan Paulinovih dni so Leskovčani še predstavili rodbino Auersperg in družino Alfonza Paulina v leskovški osnovni šoli. Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je v pozdravnem nagovoru ob Paulinovih dnevih izrazil ponos, da izhajajo korenine tako pomembnih ljudi, kot je bil rojak Alfonz Paulin, iz njihovega okolja. Dr. Bavcon je dejal, da mu je všeč, »da so se zbrali tukaj, kjer je Paulin živel in to je bil tudi glavni namen pobude, da tudi krajani spoznajo njegovo delo. Vsaka generacija mora na novo spoznati ljudi, ki so zanjo pomembni,« je spomnil na besede svojega pokojnega profesorja.

‹ nazaj