Uganete, kaj imata skupnega človek in hobotnica?

Direktiva sega v leto 2010, poseben status so dobile predvsem zaradi lastne zaščite. Pod evropsko zakonodajo so vretenčarji namreč bolj zaščiteni, saj velja, da imajo razvitejši živčni sistem in močneje občutijo bolečino in čustva. Nevretenčarji naj bi bili tudi manj inteligentni, a to za hobotnice vsekakor ne velja.

V eksperimentih so pokazale, da znajo rešiti labirint

Da bi prišle do hrane, so razvozlale precej zapletene uganke. Tudi orodje uporabljajo, kar je znak, da se lahko učijo. Jon Ablett, skrbnik zbirke glavonožcev v londonskem Prirodoslovnem muzeju pove anekdoto o laboratoriju, “v katerem so iz akvarija izginjale ribe. Da bi prišli skrivnosti do dna, so zaposleni tja postavili kamero in izkazalo se je, da ena od hobotnic hodi iz svojega akvarija, gre do drugega akvarija, ga odpre, poje ribe, zapre pokrov nazaj in se vrne v svoj akvarij.”

Vemo torej, da so hobotnice zelo pametne, a italijanski raziskovalci so morda odkrili, zakaj. Osupljiva inteligenca je verjetno povezana s preskakujočimi geni, imenovanimi aktivni transpozoni. Ti pomagajo genskemu materialu v jedru celice, da se izreže in prekopira na različna mesta v genomu. 

Zanimivo je, da so isto vrsto aktivnih transpozonov našli tudi v človeških možganih.

Ti predstavljajo kar 45 odstotkov našega genoma. Njihovo delovanje si lahko predstavljamo kot mešanje kupčka kart, a večina premikov ne povzroči opaznih posledic. 

"Hobotničji samec Otto je povzročil izpad elektrike v vodnem živalskem vrtu, ko je zlezel na rob svojega akvarija in špricnil curek vode v močno luč, ki ga je motila. Opazili so ga tudi žonglirati z rakci, metati kamne v steklo in urejati svojo okolico."

Ali to pomeni, da smo si s hobotnicami v sorodu?

Ne. Gre za primer konvergentne evolicije, ko dve ali več različnih vrst vsaka po svoji poti pridejo do enake evolucijske rešitve - lep primer so krila pri netopirjih in insektih. Običajnejša je divergentna evolucija, pri kateri različni potomci skupnih prednikov zaradi sprememb v okolju razvijejo različne značilnosti. Najbolj znan primer so Darwinovi ščinkavci.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel