Evropski poslanec Milan Brglez je kot ključni izpostavil povezovanje in spoštovanje, kar naj bi izkazovala tudi njegova kandidatura za predsednika republike, saj je skupni kandidat SD in Gibanja Svobode. Uradno kandidaturo bo predvidoma vložil v ponedeljek, je povedal v izjavi za medije.

Brglez je pojasnil, da se je za kandidaturo naposled vendarle odločil, ker sta se spremenili tako notranjepolitična kot mednarodnopolitična situacija.

Ključne točke njegovega programa bodo povrnitev ugleda funkciji predsednika republike z odgovornim služenjem državljanom in državi tako doma kot v tujini, solidarnost in skrb za soljudi, okolje, trajnostni razvoj, je naštel.

Podpira ga tako Gibanje svoboda kot SD

“Potrebujemo povezovanje, potrebujemo spoštovanje, to sta dve ključni zadevi in ju moramo v teh težkih časih ponotranjiti,” je dejal. Podpirata ga tako Gibanje Svoboda kot SD. “Skupni kandidat pomeni, da nisem podrejen nobenemu, ampak delam za to, da bo ta država dobila takšnega predsednika države, kot si ga zasluži,” je pojasnil.

“Če ne bi videl možnosti, da pride do povezovanja, se za to kandidaturo niti ne bi odločil,” je dejal Brglez. Če bi kandidiral zgolj kot kandidat SD, bi to po njegovem mnenju pomenilo zgolj drobljenje političnega prostora.

O podpori se je pogovarjal z vsemi koalicijskimi strankami, tudi z Levico. Dejstvo, da ga Levica ni podprla, pa je komentiral z besedami, da Levica sama odloča o svojem kandidatu. “Pričakujem pa, da bomo skupaj v drugem krogu,” je dejal.

Kdo bo vodja njegovega štaba, še jasno

Na vprašanje, kakšen rezultat pričakuje na volitvah, je odgovoril, da greš v kandidaturo z enim samim namenom. Podpise pod njegovo kandidaturo, ki naj bi jo uradno vložil v ponedeljek, bodo prispevali poslanci Gibanja Svobode in SD, podpisani pa bodo izmenično po velikosti strank. Kdo bo vodja njegovega štaba se še dogovarjajo. “Ker moramo usklajevati interese oziroma moram biti enakopraven do obeh strank, ki me podpirata,” je pojasnil.

Brglez je evropski poslanec in nekdanji predsednik DZ. V državno politiko pa je vstopil leta 2014 kot podpredsednik tedanje Stranke Mira Cerarja, a je kmalu po državnozborskih volitvah leta 2018 prestopil v SD. Nekateri so ga kot predsedniškega kandidata videli že leta 2017.

Seznam kandidatov, ki so napovedali vstop v predsedniško tekmo je sicer dolg, a je svojo kandidaturo za zdaj vložilo le pet kandidatov, in sicer poslanec SDS Anže Logar, pravnica Nataša Pirc Musar, vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič in glasbenik Gregor Bezenšek. Te kandidature je Državna volilna komisija že potrdila.

STA