KIMAVCA SADJE KIMA

Ne pomnijo tako slabe bere gob

Letošnji začetek septembra nam je prinesel hlad, jutra so se ohladila in marsikje so najnižje temperature zraka zdrknile krepko pod 10 stopinj Celzija.
Fotografija: Doline so se zavile v meglo. FOTO: Kate_koreneva/Getty Images
Odpri galerijo
Doline so se zavile v meglo. FOTO: Kate_koreneva/Getty Images

Vstopili smo v september, deveti mesec v gregorijanskem koledarju. Ime prihaja iz latinske besede septem, ki pomeni sedem – saj je bil september po rimskem koledarju najprej sedmi mesec v letu, preden so vstavili januar in februar. Izvirno slovensko ime za september je kimavec. Viri pravijo, da je dobil ime po sadju, ki v tem času dozori in »kima« na vejah sadnih dreves. Letošnji začetek kimavca nam je prinesel hlad, jutra so se ohladila in marsikje so najnižje temperature zraka zdrknile krepko pod 10 stopinj Celzija, doline so se zavile v meglo, na vrhu Slovenije je bilo pod ničlo in tam so zaplesale celo prve snežinke. Tudi čez dan je ostalo hladno, najvišje temperature zraka so se le v posameznih krajih dvignile nad 20 stopinj, le na Primorskem so se približale 25. Take vremenske razmere je ustvarjalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka nad srednjo Evropo, Alpami in severnim Balkanom. V toplejši polovici leta to pomeni tudi pogostejše krajevne plohe in nevihte predvsem v popoldanskem času, če je hladneje, pa tudi povečano ali spremenljivo oblačnost.

Jabolko pozno zori

Letina domačih jabolk namizne kakovosti vseh sort in klonov bo letos slaba. FOTO: Encrier/Getty Images
Letina domačih jabolk namizne kakovosti vseh sort in klonov bo letos slaba. FOTO: Encrier/Getty Images
Letos vreme sadjarski pridelavi ni prizanašalo. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb se posledice odražajo v zelo slabi letini domačih jabolk namizne kakovosti vseh sort in klonov. Tudi kakovost je še negotova, saj so bili plodovi podvrženi zimski suši, pozebi in variabilnemu suho-mokremu poletju. Mnogi plodiči so končali razvoj pri debelini velikosti oreha, saj so bili cvetni brsti zelo slabe kakovosti. Potrebnega je bilo veliko ročnega redčenja, ki pa tudi povsod ni bilo uspešno. Vse to je vplivalo na poznejši nastop tehnološke zrelosti večine sort jabolk. Glede na podatke zadnjih desetih let ta faza zaostaja za najmanj od 10 do 14 dni.



Plodovi so kljub redčenju, namakanju in dognojevanju v povprečju drobnejši kot v minulih letih, marsikje pa tudi obarvanost ni zadovoljiva. Zaradi zelo različnih klimatskih in talnih lastnosti nasadov jablan v vseh sadnih okoliših svetovalne službe priporočajo, naj sadjarji izvajajo meritve parametrov zrelosti in izvedejo večkratno obiranje. Zaradi pozebe so plodovi na istem drevesu z zelo različno stopnjo zrelosti. Zato je pomembno določiti optimalna obiralna okna na posamezni lokaciji. Med prvimi zorečimi sortami sta gala in elstar.

Tudi trgatev že trka na vrata

Trgatev se letos začenja pozneje kot lani ali predlani. FOTO: Getty images
Trgatev se letos začenja pozneje kot lani ali predlani. FOTO: Getty images
Tudi v letošnjem letniku je zaradi hude spomladanske pozebe in zato poznejšega cvetenja vinske trte pričakovati nekoliko poznejšo trgatev glede na večletno povprečje zadnjih let. Grozde so ponekod doletela še točna zrna. Spremljanje dozorevanja grozdja letnika 2021 kaže na zmerno dozorevanje. Je pa k sreči zdravstveno stanje grozdja dobro, kar je dobra osnova za nadaljnje dozorevanje. Prvi rezultati vzorčenj primorskih vinogradov kažejo na količinsko povprečno letino, upajo pa na dobro kakovost. Posamezni vinogradniki so sicer v zadnjem avgustovskem tednu že začeli trgatev. Ta se letos začenja pozneje kot lani ali predlani. Lahko bi rekli, da v povprečnem času, saj so bila zadnja leta trgatve zgodnja zaradi vročih poletij.

Gobarska




Ne spomnim se, da bi kdaj v zadnjih dneh avgusta v nižinah osrednje Slovenije v gozdu zasledila tako malo gob. Na gobarskih portalih se hvalijo z boljšo bero nad 1200 m nadmorske višine. V primeru dolge suše namreč gobe mirujejo, takoj ko se tla navlažijo, pa se ponovno začnejo razvijati in oblikujejo plod. Tam, kjer je bilo dovolj dežja, so poletne vrste gob zagotovo že rasle. Po ohladitvi in obilnejših padavinah pa nastopi optimalna rast gob. Njihov pojav je nedvomno povezan z vremenskimi razmerami. Dobre gobje letine se pojavijo približno na od pet do sedem let. Izjemne gobje letine pa so redek pojav, mogoče jih je opazovati na več kot deset let.

Medena kapljica na figi

Obiramo jih v njihovi užitni zrelosti, prezgodaj obrani plodovi namreč naknadno ne dozorijo več. FOTO: Artisteer/Getty Images
Obiramo jih v njihovi užitni zrelosti, prezgodaj obrani plodovi namreč naknadno ne dozorijo več. FOTO: Artisteer/Getty Images
Figa je mediteranski sadež, ki uspeva zlasti na legah, kjer temperature pozimi ne padejo pod –10 stopinj Celzija. Zelo je občutljiva za nizke temperature ob brstenju spomladi, saj brsti pomrznejo že pri temperaturi okoli ledišča. Figo v Sloveniji gojimo v slovenski Istri, Goriških brdih in Vipavski dolini. Če pa ji poiščemo ugodno lego, lahko posamezna drevesa zasadimo tudi drugje. Fige obiramo v njihovi užitni zrelosti, prezgodaj obrani plodovi namreč naknadno ne dozorijo več. Zrele prepoznamo po značilni barvi za posamezno sorto, rahli uvelosti in tipični mehkobi. Zrelost pa lahko določimo tudi po izločeni medeni kapljici na dnu fige. Zanje je značilno tudi, da v primeru deževnega vremena v času dozorevanja prihaja do zakisanja plodov. Figo je najbolje uživati svežo, saj je bogata z vitamini, antioksidanti, predvsem pa minerali.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije