O krizi vedenja otrok v šolah tudi na Škotskem: je kriva PANDEMIJA? (odgovarja Dr. Suzanne Zeedyk)

V svoji zadnji Twitter 'niti' se je argumentirano odzvala na t. i. krizo vedenja v šolah. Če ste torej mislili, da se o tem sprašujemo zgolj v Sloveniji (in po nedavnih krvavih dogodkih v Srbiji), se močno motite.

O krizi vedenja v šolah se ta hip praktično govori po vsem svetu.

Je za to kriva pandemija? Ali pa gre iskati krivca v 'permisivni' vzgoji, politiki, moderni družbi, nasilnih vsebinah v medijih ...?

Dr. Suzanne Zeedyk je jasna:

1. 'Kriza vedenja' v šolah ne bo izginila. Pandemija je prizadela razvoj celo dojenčkov. Nehati moramo kriviti: otroke, vlado, starše, učitelje itd. Čas je, da začnemo bolje razumeti človeški razvoj (govorim o travmi). Naj pojasnim.

The “Behaviour Crisis” in schools is not going away. The pandemic has affected developmnt even of babies. We must stop searching for who to blame: kids, govt, parents, teachers, etc. We must understand human development (ie trauma). Let me explain. THREAD https://t.co/a7CGPsiJh4

— Suzanne Zeedyk (@suzannezeedyk) May 27, 2023

2. Ta študija iz leta 2022 (TUKAJ) je odkrila 'osupljivo zmanjšanje' verbalne, neverbalne in kognitivne veščine dojenčkov, ki so se rodili med pandemijo. Te temeljne zmogljivosti bodo  tekom odraščanja vplivale na vsa področja razvoja teh otrok.

3. To pa je poročilo iz leta 2021 (TUKAJ), ki je pokazalo, da je bil (vpričo pandemijskega zaprtja) prizadet jezikovni razvoj vaših otrok. Povsod je mogoče slišati govor, ki zaostaja v razvoju. Ker se zaradi tega težko izražajo, to povzroča frustracije, ki nato vodijo v vedenje, ki ga odrasli pogosto kaznujejo, kar vodi v konflikte v odnosih.

3. In potem je tu študija iz leta 2022 (TUKAJ), ki je pokazala, kako so čustva (in stres) nosečih mater, ki so jih doživljala med pandemijo, povzročila nevrološke posledice pri dojenčkih, starih 6 mesecev. Temeljna fiziologija, na kateri temelji poznejši razvoj, je oslabela.

4. Raziskava iz leta 2022 (TUKAJ) je nato pokazala, da starši, ki morajo neprestano žonglirati med delom in čustvi, namenijo manj časa za pogovor in igro z otroki. Vem, da nam je odraslim težko soočiti se z idejo, da naša čustva in dejanja vplivajo na otrokovo biologijo.

5. Pandemija torej na nek način ni nič posebnega. Zgolj osvetljuje osnovno razvojno načelo: biološki razvoj otrok oblikujejo dogodki v danem časovnem obdobju in okoljske okoliščine, v katere so rojeni.

6. In da, vedenjske težave, ki jih skuša obravnavati novi vladni vrh, so obstajale že dolgo pred pandemijo. Otroci in družine na Škotskem se že dolgo spopadajo z revščino, prezgodnjim začetkom šolanja, nasiljem v skupnosti in doma, drogami itd. Pandemija je vse to le poslabšala.

7. Na Škotskem se povečuje ozaveščenost o vplivu travm v otroštvu in obremenjujočih izkušenj v otroštvu (ACE ali slovensko OIO). Tega se gre veseliti. Vse več ljudi se zaveda moči lepih in toplih odnosov, ki služijo kot blažilci. Usklajeni odnosi preprečijo, da bi stres postal toksičen stres.

8. Včasih pa pomislim, da je v našem razumevanju nastala vrzel v tej znanosti. Včasih se na to gleda kot na 'travmatične dogodke'. To napeljuje k ideji, da obstajajo 'travmatizirani' in 'netravmatizirani' otroci. Zgodi se primerjanje, skoraj tekmovanje, katere travme so 'legitimine'.

9. Znanost o travmah v otroštvu in OIO v svojem bistvu ne govori o travmi. *Gre za razvoj otroka.* Pove nam, da se biologija otrok, ki odraščajo v stresnih, strašnih okoliščinah, spremeni. Takšno je tudi njihovo vedenje, saj je njihov čustveni regulativni sistem oslabljen.

10. Pandemija pomeni, da je **več** otrok IN dojenčkov na Škotskem (in veliko drugih mestih po svetu) preživelo čas v stresnih okoliščinah. To pomeni, da jih bo *več* imelo oslabljen sistem čustvene regulacije, poleg vseh drugih težav, ki so obstajale že prej.

11. Moja poanta je dvojna. 1) Če mi, odrasli, razumemo, kako poteka otrokov razvoj, lahko pomagamo. Tveganja, ki so jim bili med pandemijo izpostavljeni naši otroci, lahko zmanjšamo. Stvari lahko pomagamo izboljšati.

12. Da bi stvari izboljšali, 2) bomo morali paziti na odnose. Pozorni bomo morali biti na to, kako ravnamo z otroki, kako se vedemo, kako uravnavamo lastna čustva, na pomen 'meja' & 'zadrževanja' & 'varnosti'.

13. Če tega ne storimo? Če v praksi odnosov tudi sami nismo vešči? Če ne upoštevamo biologije otrokovega razvoja? Bomo stvari še poslabšali. Nehote. Sebe in svoje otroke bomo prikrajšali za rešitev, ki bi pomagala.

14. Nedavna objava škotske vlade o srečanju na temo 'vedenja otrok' je priložnost za obravnavo povedanega. To bi lahko bila odlična priložnost. Vendar NE, če bomo to vprašanje opredelili le kot 'Vedenje v šolah'. Vedenje je simptom, pokazatelj osnovnega biološkega stanja.

15. Podrobneje sem si pogledala, kakšne besede uporabi izjava vlade. Poudarja vedenje in nasilje. Ne govori o travmi, stresu, stiski ali čustveni regulaciji. To se mi zdi pomembno, ker se tako kaže, kako uokvirjamo 'problem' in kasneje oblikujemo rešitve. Prava uporaba jezik je zato ključnega pomena.

15. I carried out a word count of t govt's statemnt. It emphasises behaviour & violence. It doesn't talk abt trauma, stress, distress or emotional regulation. The reason this matters is that the way we frame 'the problem' shapes the solutions we will devise. Language is crucial. pic.twitter.com/wMkOqchXNF

— Suzanne Zeedyk (@suzannezeedyk) May 27, 2023

16. Učitelji so izčrpani. Sistem je podhranjen. Pripovedi učiteljev, ki se počutijo nepodprte, neslišane, izgorele, preobremenjene, prihajajo od vsepovsod. Neregulirani odrasli bodo težko regulirali otroke, ki niso regulirani. Pričakovati gre, da se bo vedenje poslabšalo. Vse se sešteva.

17. Skrbi me, da bomo, medtem ko smo vsi pod težo pandemije, krize življenjskih stroškov in pomanjkanja sredstev, naredili to, kar ljudje tako pogosto počnemo: iskali bomo grešnega kozla. Osredotočili se bomo na nasilno vedenje otrok. Za 'TEŽAVO' bomo naredili tisto, kar je v resnici le strelovod.

18. Po vsej Škotski so kažejo zgledni primeri šol in drugih organizacij, ki so pokazale moč *odnosne prakse* – kako to narediti (tudi v najtežjih okoliščinah), na kaj se osredotočiti, kaj lahko naredijo odrasli, da bi to lahko nudili, in kakšne dobrobiti to prinaša.

19. *Zdaj* je čas, da prisluhnemo tistim, ki imajo izkušnje. Zdaj je čas, da udejanjimo vse, kar se je škotska javnost od leta 2016 naučila o travmah, OIO in razvoju otrok. Navdihujoča energija velikih srečanj je lahko odskočna deska.

20/konec. Ta teden me je kontaktiralo nebroj oseb z zelo različnimi občutki glede vedenja otrok in mladih oseb. Verjamem, da nam ta 'kriza vedenja' lahko ponudi priložnost za resnično spremembo, če jo pametno oblikujemo. Bistveni so pogum, sočutje in radovednost.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord