Tanja Bolte, v. d. generalnega direktorja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, je na današnji novinarski konferenci poudarila, da pozimi v času kurilne sezone – od oktobra do marca, ko oživijo individualna kurišča – prihaja do povišanja koncentracij delcev v zraku, kar vodi do večje onesnaženosti zraka. »Večletna kemijska analiza delcev je pokazala, da se v dnevih, ko je presežena mejna vrednost delcev PM10, delež prispevka kurjenja lesa zviša s 30 v povprečju na 50 odstotkov, kar še dodatno potrjuje, da so individualna kurišča še vedno največji vir onesnaževanja,« je pojasnila Bolte. K temu prispevajo tudi neugodni vremenski pogoji, kot je temperaturni obrat, ki preprečujejo redčenje izpustov. To je pogosto predvsem v slabo prevetrenih kotlinah ali dolinah. Na Arsu bodo zato v naslednjih mesecih objavljali dnevne napovedi koncentracije delcev PM10, da se lahko prebivalci lažje informirajo o situaciji. Pomembno je predvsem, da kurimo z ustreznimi gorivi in v kurilnike ne dajemo na primer kartona, plastike, tekstila in ostalega, ki sodi v smeti. Vse to namreč vodi do slabega izgorevanja, kar ima številne negativne posledice.
Bolte spomni tudi na zakon o dimnikarskih storitvah, v katerem so jasno definirane obveznosti dimnikarja in uporabnikov storitev. Med drugim je navedeno, da se izbere ustrezno dimnikarsko službo, omogoči prvi pregled kurilne naprave, vpiše kurilne naprave v evidenco, dovoli izvajanje dimnikarskih storitev, pregleda napravo pred uporabo in podobno. Vse to je treba upoštevati, da s kurjenjem ne vplivamo na poslabšanje zraka, ki ima za posledico slabše zdravje vseh ljudi.
Kakovost zraka pomembno vpliva na zdravje ljudi
Onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi. Majda Pohar, dr. med., spec. higiene na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je opozorila, da je slednji pomemben dejavnik pri tveganju nastanka kroničnih bolezni, povečuje pa tudi smrtnost. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je vpliv onesnaženja zraka na zdravje primerljiv nezdravi prehrani in kajenju tobaka. Danes je namreč na voljo precej dokazov, ki kažejo, da onesnažen zrak povečuje tveganje za bolezni, kot so na primer bolezni srca in ožilja, dihal in bolezni centralnega živčevja, kot je na primer Parkinsonova bolezen. Mednarodna agencija za raziskave raka ga je uvrstila v prvo skupino rakotvornih snovi, kar pomeni, da nedvomno povzroča to bolezen.
Različni delci so sicer različno škodljivi, kar pa je odvisno od njihove velikosti in primesi. Manjši delci so bolj škodljivi, saj prehajajo pljučno bariero in s tem vstopajo v kri, posledično pa tudi v organe. Večji delci pa ostajajo v zgornjih in srednjih dihalih in jih zato praviloma izkašljamo. Osnovni mehanizem delovanja delcev je, da povzročajo vnetja. Ta se pojavijo tam, kamor delci lahko vstopijo. Manjši zato lahko na primer povzročijo vnetje v jetrih ali ledvicah. Posledice so sistemske in lahko privedejo do denimo poškodbe dihalne sluznice ali okvare žilnih sten. Vse to vodi do večje nagnjenosti k nastanku krvnih strdkov, s tem pa se povečuje možnost za infarkt.
Da bi to lahko vsaj delno preprečili, je pomembno dosledno spremljanje meritev koncentracije delcev, ki jih izvaja Arso, ter upoštevanje priporočil NIJZ. Slednja se nanašajo zmanjšanje fizične aktivnosti in na omejitve gibanja na prostem, kadar je zrak onesnažen. Treba je tudi prezračevati prostore, v katerih se nahaja več ljudi, je še dejala. Ljudje na onesnaženost sicer različno reagirajo, zato je ključno predvsem, da so pozorni na svoje počutje.
Vsako leto je v Sloveniji tudi nekaj primerov zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Tveganje s tovrstno zastrupitvijo povečujejo predvsem slab les, vlažna drva in slabe nastavitve kurilnih naprav. Ogljikov monoksid je precej težko zaznati, saj nima vonja, barve in okusa. Posledično ga težko občutimo in zato lahko tudi pozno ugotovimo, da je morda lahko prišlo do zastrupitve.
Ključna je preventiva
V letošnji kurilni sezoni je poudarek predvsem na pečeh s trdnim gorivom. V obrtni zbornici si zato prizadevajo z napotki, katerih cilj je preprečitev raznih nezaželenih situacij. Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije, je opozoril, da je treba peči – tako tiste, ki jih dolgo nismo uporabljali, kot tudi popolnoma nove – pred uporabo vedno preveriti. S tem namreč omogočimo varno delovanje in povečamo učinkovitost. To je pomembno predvsem v večstanovanjskih stavbah, kjer je potencialno ogroženih več ljudi. Peči na tekoče ali plinasto gorivo je treba čistiti in pregledati enkrat letno, peči na trdno gorivo pa je prav tako treba pregledati vsako leto in jih čistiti na dva do štiri mesece.
Dovrtel poudarja, da je najbolj pomembna preventiva oziroma opravljanje preventivnih storitev. Peči morajo biti pravilno grajene, za kurjavo naj se uporablja suh les, prav tako pa mora biti ustrezen dovod zraka. Samo s tovrstnimi ukrepi lahko preprečimo zamašitve cevi in dimniške požare. »Vse je v tem, kako se stvar uporablja,« še dodaja. Če do požara kljub temu pride, pa moramo o tem nujno obvestiti dimnikarsko službo, ki bo preverila, ali so napake na dimniku oziroma napravi, ter slednje odpraviti. »Če bi prišlo do porasta takšnih situacij, jih bomo dimnikarji težko sploh reševali,« je opozoril in nakazal, da je najpomembnejša preventiva.