Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Prvo oceno gospodarske aktivnosti v letošnjem prvem četrtletju je statistični urad objavil v ponedeljek. Na letni ravni je bila rast obsega bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije 9,8-odstotna. Največ je k tej rasti prispevalo domače povpraševanje, ki se je povečalo za več kot 16 odstotkov, je na četrtkovi na novinarski konferenci povedala Romana Korenič z oddelka za nacionalne račune državnega statističnega urada (Surs).

Nadpovprečna gospodarska aktivnost

Sorodna novica Hrana se je na letni ravni podražila za 10 odstotkov

Spomnila je, da se je obseg BDP-ja v prvem četrtletju 2021 povečal na letni ravni le za 1,5 odstotka. A tudi primerjava na četrtletni ravni kaže na povečanje gospodarske aktivnosti. To je bilo 0,8-odstotno in je bilo za 0,4 odstotne točke višje od povprečja Evropske unije, je dejala.

Poleg domačega povpraševanja se je povečal tudi izvoz, vendar s 7,7 odstotka za nekaj manj kot v zadnjem četrtletju lani. Uvoz se je medtem povečal celo za 15,7 odstotka, s čimer je bilo prvo letošnje trimesečje že četrto zapored, ko se je uvoz povečal bolj kot izvoz.

K rasti porabe so tokrat največ prispevala gospodinjstva. Njihovi izdatki so bili za 20 odstotkov višji kot v prvem četrtletju lani, povečali pa so se nakupi tako rekoč vseh vrst izdelkov in storitev z izjemo trajnih proizvodov. Nakupi avtomobilov so se denimo zmanjšali za približno sedem odstotkov.

Povečanje investicij

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale tako na letni kot četrtletni ravni, k čemur so po besedah Koreničeve v veliki meri prispevale gradbene investicije. Povečale pa so se tudi naložbe v druge stroje in opremo ter v transportno opremo. Med to sodijo tudi vlaki, ki jih Slovenske železnice kupujejo od lanskega leta. Eden večjih nakupov je bil lani v tretjem četrtletju, še večji pa v prvem četrtletju letos, je spomnila.

Poudarila še, da je tokrat k rasti BDP-ja precej prispevalo tudi povečanje zalog.

Sorodna novica Rekordno povpraševanje delodajalcev. Manjka gradbincev, informatikov, zdravstvenih delavcev ...

Stanje na trgu dela

Zaposlenost se je v prvem četrtletju povečala po še višji stopnji kot v preteklih treh četrtletjih, in sicer za 3,3 odstotka. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, kar pa se statistikom glede na zmanjšanje v letu 2020 ne zdi presenetljivo.

V prvem četrtletju je slovenski trg dela dosegel kar nekaj rekordnih vrednoti. Na voljo je bilo skoraj 25.000 prostih delovnih mest, kar je šest odstotkov več kot v zadnjem četrtletju lani in največ od leta 2008, ko so na statističnem uradu začeli spremljati te podatke.

Letna primerjava podatkov izkazuje celo za 50 odstotkov večje povpraševanje po novi delovni sili, kar pomeni 8100 več prostih delovnih mest. Medletna rast je bila najopaznejša v gradbeništvu, kjer je bilo 2200 več prostih delovnih mest. Je pa bilo povpraševanje večje kot pred letom dni v vseh področjih dejavnosti z izjemo rudarstva in javne uprave.

Rekordna je bila na začetku leta 2022 tudi stopnja delovne aktivnosti, in sicer 66,7-odstotna. V zadnjem letu dni se je zvišala pri obeh spolih za po približno odstotno točko – na 70 odstotkov pri moških in 63 odstotkov pri ženskah.