Kraljevi kozolci in Kozolci iz sence pozabe v Dolenjskem muzeju

24.4.2022 | 13:00

Avtorja z Veroniko Kralj - Iglič

Avtorja z Veroniko Kralj - Iglič

Govorniki na razstavi

Govorniki na razstavi

Odprtje razstave Kraljevi kozolci in Kozolci iz sence pozabe

Odprtje razstave Kraljevi kozolci in Kozolci iz sence pozabe

Panojska razstava Kraljevi kozolci

Panojska razstava Kraljevi kozolci

Razstava Kozolci iz sence pozabe

Razstava Kozolci iz sence pozabe

V petek, 22.4.2022, so v Dolenjskem muzeju Novo mesto odprli razstavi z naslovom Kraljevi kozolci in Kozolci iz sence pozabe.

Razstavo Kraljevi kozolci je avtorica Alenka Stražišar Lamovšek prvič postavila leta 2020 v Deželi kozolcev, muzeju na prostem v Šentrupertu na Dolenjskem, kot obeležje 100-letnice rojstva prof. Nika Kralja, slovenskega arhitekta in industrijskega oblikovalca. Čut za mojstrsko izdelovanje, estetiko in dobro poznavanje slovenske stavbne dediščine so namreč Nika Kralja povezali s kozolcem.

Med terenskim delom je Niko Kralj na različnih delih Slovenije in izven njenih meja dokumentiral in proučeval kozolce, njihove detajle, se ukvarjal s tesarskimi orodji in njihovim poimenovanjem. Ob tipologiji kozolcev ga je zanimala njihova umestitev v krajino. V pogovorih z lastniki in izdelovalci kozolcev je odstiral številne zgodbe o razmerju med človekom in kozolcem.

Cilj njegovega terenskega dela je bila doktorska disertacija, ki pa mu je žal ni uspelo dokončati. Zapustil pa je obsežno dokumentarno gradivo, diapozitive, načrte, skice in terenske zapise. Marsikaterega kozolca iz njegovega arhiva danes ni več ali pa izgubil svojo prvotno namembnost.

Zasnovana je kot potujoč projekt. V Dolenjskem muzeju bo to že tretja postavitev, ki jo vsakokrat dopolnijo z novo vsebino. Poleg dokumentarnega gradiva na panojih postavljenih na muzejskih vrtovih, so dodani osebni predmeti Nika Kralja, ki jih je za to priložnost posodila njegova hči Veronika Kralj - Iglič. Predmete je oblikovalec uporabljal pri svojem terenskem delu. Razstavo bo obogatil tudi nov video zapis o o posameznih tipih kozolcev in dokumentarni prikaz tesarskega dela. Postavitev je oblikovalsko osvežila Maje Rudolf Markovič. Jeseni bo na ogled v Ziljski dolini v Avstriji.

Poleg Kraljevih kozolcev so tematsko povezali še razstavo Kozolci iz sence pozabe, ki je na ogled v Mali dvorani Dolenjskega muzeja. Damjan Popelar se na razstavi predstavlja s štirinajstimi izbranimi maketami kozolcev. Kozolce je več let na terenu skrbno dokumentiral, da je lahko tudi s pomočjo sodobne tehnologije ustvaril čimbolj verodostojne makete. Ročno delo navkljub času v katerem živimo še vedno ostaja pri tovrstnem delu nenadomestljivo.

Makete Damjana Popelarja so izjemne zaradi natančnosti, ki odlikuje avtorja pri njihovi izdelavi. Izdelovalec je edinstven, saj njegovo delo temelji na poglobljenem terenskem delu, temeljitem izrisu objekta ter poznavanju materiala ter orodij, s katerimi izdela posamezno maketo.

Na odprtju razstave je bila premierno izvedena skladba z naslovom Marinki v spomin, ki jo je avtor besedila Niko Kralj posvetil svoji sestri. za glasbo je poskrbel Davorin Zupanič Turković, izvajalca sta bila baritonist Lucas Somoza Osterc ter pianist Marko Brodarič.

Na dogodku je bil prisoten tudi kultni starodobnik Citroën ID19, »žaba«, kakršno je imel tudi Niko Kralj, ko je potoval po terenu in dokumentiral kozolce.

Spregovorili so direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, podžupan Mestne občine Novo mesto Boštjan Grobler, kustosinja Alenka Stražišar Lamovšek. Razstavo je odprla hči Nika Kralja, Veronika Kralj - Iglič.

A. S. L.

Zvočni zapisi

Jasna Dokl Osojnik

Boštjan Grobler

Veronika Kralj Iglič

Alenka Stražišar Lamovšek

Damjan Popelar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava