Sreda, 16. 11. 2022, 16.02
1 leto, 5 mesecev
Akt o digitalnih storitvah
Ali bo novemu evropskemu aktu uspelo zatreti sovražni govor na spletu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,48
12
Slovenska zakonodaja že dolgo opredeljuje sovražni govor, a zakonske okvirje za njegovo obvladovanje moramo šele dobiti.
Z današnjim dnem v Sloveniji velja Akt o digitalnih storitvah, ki pomembno vpliva na delovanje posredniških spletnih platform in upravljanje družbenih omrežij v Evropski uniji. Kaj to pomeni za (slovenske) uporabnike interneta?
Akt o digitalnih storitvah (v angleščini: Digital Services Act) je dosežek evropskih prizadevanj za ustvarjanje prijaznejšega spleta, kjer ne bi bilo nestrpnosti in sovražnosti. Od spletnih podjetij bo zahteval večjo odgovornost in preglednost pri izvajanju posredniških storitev, kar v evropski sedemindvajseterici uporabnikom prinaša večjo osebno zaščito in zaščito njihovih osebnih pravic.
Sovražni govor in žaljivi govor nista enaki
Akt o digitalnih storitvah opredeljuje mehanizme za spopadanje z nezakonitimi vsebinami ter preprečevanje širjenja dezinformacij in sovražnega govora – treba ga je ločiti od žaljivega govora. Akt predstavlja prvi pomembnejši mejnik na tej pomembni poti, družbenim omrežjem in drugim posredniškim platformam, to so tudi digitalni mediji, kjer uporabniki lahko komentirajo, pa narekuje vzpostavitev pripadajočih mehanizmov.
Za implementacijo te uredbe v Sloveniji je pristojna Služba vlade za digitalno preobrazbo – in pri tej nalogi, ki jo morajo dokončati do februarja 2024, jih čaka veliko izzivov. Mediji in platforme predvsem pogrešajo jasna pravila, kaj so nedopustne vsebine in kdo ima katere pristojnosti pri njihovem zatiranju.
Sovražni govor je že dalj časa natančno opredeljen
Glede teh in drugih izzivov je ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh pojasnila, da že potekajo medresorska usklajevanja, tudi zato, ker se sovražne vsebine včasih prepletajo že z drugimi zakonskimi področji (npr. za preprečevanje terorizma).
Vsekakor gre za pomembno vprašanje, kjer bodo pri iskanju odgovorov vključili tudi stroko in širšo skupnost. Sovražni govor je sicer zelo natančno opredeljen v 297. členu Kazenskega zakonika iz leta 2012, a se pri njegovem obvladovanju v praksi pogosto zatika.
Omejevanje sovražnega govora in svoboda govora
Nadzor nad izvajanjem Akta o digitalnih storitvah si bodo delile Evropska komisija in države članice, pri čemer ni nujno, da bo pripadajoča zakonodaja v vseh državah članicah enaka – kar bo lahko v eni članici opredeljeno kot sovražni govor, ni nujno, da bo opredeljeno tudi v drugi. Poleg tega pa akt prinaša le okvirne smernice, ki jih nacionalne zakonodaje šele morajo konkretizirati.
Pri zatiranju sovražnega govora se pogosto pojavlja vprašanje, ali tovrstno omejevanje pomeni poseg v svobodo govora. Pričakovati je, da bo vrhnji presojevalec takih dvomov nacionalni koordinator digitalnih vsebin – oseba ali neko telo, ki bo na ravni posamezne države prejemal prijave sovražnega govora in odločal o načinu nadaljnjega ravnanja in ukrepanja.
Odgovornost vendarle ostaja na medijih in družbenih omrežjih
Ministrica Stojmenova Duh je kot primer možnega koordinatorja omenila Spletno oko, ki že zdaj opravi veliko nalog v smeri izobraževanja o sovražnem govoru in ukrepanju proti njemu.
Nedvomno pa bo ostala pristojnost vsake posamezne digitalne platforme, torej družbenega omrežja ali medija, da na njej ne bo nezakonitih vsebin, kot je sovražni govor, zato gotovo z zanimanjem pričakujejo natančnejše opredelitve o svojih obveznostih in pristojnostih ter podporo pristojnih ustanov pri doseganju tega cilja.
12