Na najmočnejšem slovenskem turnirju v Portorožu sta se Kaja Juvan in Tamara Zidanšek prebili v drugi krog, z igro pa je navdušila predvsem Ljubljančanka. Triinštiridesetletni Andrej Kraševec, ki funkcijo slovenskega selektorja opravlja šesto leto, je na nedavnem turnirju WTA 250 v Portorožu zaradi odsotnosti Belgijca Carla Maesa vodil Tamaro Zidanšek.
Kakšnega pomena je za slovenski tenis, da gosti tako močan turnir serije WTA 250, kot zadnji dve leti poteka na Obali?
Turnir v Portorožu ima za slovenski tenis na številnih področjih izjemno velik pomen. Pomembno je, da imajo gledalci možnost videti najboljši slovenski igralki Kajo Juvan in Tamaro Zidanšek na domačem terenu. Vsak organizator ima na razpolago nekaj vabil, ki smo jih podelili mlajšim igralkam, da lahko sploh igrajo na tako močnem turnirju. Izkazalo se je, da mlajše igralke še niso zrele za igranje na tako veliki sceni.
Kako ocenjujete nastop slovenskih teniških igralk v Portorožu?
Od mlajših igralk me je prijetno presenetila Živa Falkner, ki je premagala najvišje uvrščeno igralko na svetovni lestvici v svoji teniški karieri (Srbkinjo Natalijo Stevanović, 171. igralko sveta, op. p.). Pokazala je, da bi se lahko po kakovosti še bolj približala igralkam, ki nastopajo na takšnih turnirjih. Tamara in Kaja na zadnjih turnirjih pred Portorožem nista dosegali vidnejših uspehov, zato je bilo za obe zelo pomembno, da sta se prebili v drugi krog. Žal se nobeni ni izšlo bolje, a sta pokazali, da se njuna igralska krivulja obrača navzgor. To me zelo veseli pred izjemno pomembno novembrsko tekmo v pokalu Billie Jean King.
V Portorožu je napredek v igri pokazala Kaja Juvan. Se tudi vam zdi, da sta s trenerjem Zoranom Kranjcem na pravi poti?
Podrobnosti njunega sodelovanja sicer ne poznam, je pa dejstvo, da se je Kaja v Portorožu predstavila v lepi luči. Premagati Alize Cornet je velik skalp. Upam in verjamem, da bo v bližnji prihodnost lahko premagovala več tako kakovostnih tekmovalk na istem turnirju, kar je zelo težak korak v karieri teniškega igralca.
V Portorožu ste sodelovali s Tamaro Zidanšek. Kako bi ocenili to sodelovanje?
Kot pozitivno. Ko me je Tamara vprašala, ali ji lahko pomagam, sem seveda kot selektor povabilo sprejel. Navsezadnje jo spremljam že vrsto let in jo dobro poznam. Všeč mi je njena ekipa, ki je zelo pozitivna.
Kako ste zadovoljni z napredkom slovenskih teniških igralk v zadnjem letu?
Med tistimi igralkami, na katere smo najbolj računali, napredka ni bilo. To so Pia Lovrič, Živa Falkner in Nika Radišič. Zakaj je tako, je morda boljše vprašanje za njihove trenerje ali njih same. Od Žive in Pie, ki sta bili na svetovni mladinski lestvici med najboljšimi 50 igralkami, sem pričakoval hitrejši preboj v članski kategoriji. Kar zadeva mlajše tekmovalke, bi izpostavil uspešni mladinki Elo Nalo Milić, ki bo v prihodnjih dneh s povabilom organizatorja nastopila na dveh turnirjih na Otočcu, in Laro Smejkal. Slednja se je odločila za nekoliko drugačno pot, saj je začela prej igrati na profesionalnih turnirjih, medtem ko Ela Nala Milić tekmuje v mladinski konkurenci. Obe bosta morali v letu ali dveh pokazati napredek, če bomo želeli računati nanju v prihodnosti.
Kaj se dogaja s Polono Hercog, ki se je preselila v nižji rang turnirjev, zadnji uradni dvoboj pa je igrala 10. maja, in Dalilo Jakupović?
Dalila je v zadnjih letih iz elitne stoterice krepko nazadovala, pri 31 letih pa ni več najmlajša, zato bo njena vrnitev med najboljšo stoterico težka. Kot vem, je imela Polona težave s poškodbo, je pa res, da veliko stikov z njo na Tenisu Slovenija nimamo.
Potem ko ste spomladi naporno tekmovanje v Turčiji opravili z odliko, vas čaka novembra izjemno pomemben dvoboj proti Kitajski. V kakšni postavi boste nastopili?
Igranje sta potrdili tako Kaja kot Tamara, kar me najbolj veseli. Katere igralke bom še poklical v reprezentanco, se bom odločil v naslednjem mesecu, ko bosta mimo turnirja na Otočcu. Dejstvo pa je, da od aprila naprej pri igralkah, ki so bile z nami v Antalyi, nisem opazil omembe vrednega napredka, zato za nobeno od njih ne morem napovedati, da bo novembra proti Kitajski zagotovo v ekipi.
V Portorožu nam je tudi Andreja Klepač potrdila, da bo na voljo za igranje v reprezentanci. Ste že razmišljali o dvojici?
O tem se še nismo pogovarjali.
Že veste, kje bo potekal dvoboj proti Kitajski?
Naša želja je, da pred polnimi tribunami na pesku v Ljubljani.
V Sloveniji je bilo letos veliko mednarodnih turnirjev, enega takšnih ste gostili tudi v Radomljah, kjer opravljate glavnino svojega poklica in ste tudi predsednik kluba. Kaj pomeni organizacija takšnih turnirjev za klube?
Takšni turnirji so velik organizacijski in finančni zalogaj ter zahtevajo veliko volonterskega dela. V Radomljah smo imeli prvič 25.000-dolarski turnir, veliko finančno pomoč pa sta nam ponudila domžalska občina in Tenis Slovenija. Naša želja je, da bi turnir obdržali več let.