Slovenija

'Do konca življenja gledalec, ki se debeli na kavču, gleda in ne igra'

Ljubljana, 18. 09. 2022 11.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
62

Za skoraj 195.000 učencev in okrog 79.000 dijakov se je pri nas pred kratkim začelo novo šolsko leto. Novo šolsko leto pomeni nove priložnosti. Pa ne le za otroke, ampak pogosto tudi za starše, ki se vanj podajo z mislijo, kako to leto še izboljšati možnosti otroka, da bo nekoč konkurenčen v tem pretirano tekmovalnem svetu. Morda bi lahko imel namesto ene – pet obšolskih dejavnosti? Kaj je v ozadju želje staršev po tem, da vzgojijo najbolj tekmovalnega otroka? Najboljši interes otroka ali lastno nezadovoljstvo staršev? Strokovnjaki svarijo pred dolgoročnimi posledicami: Če niste med rednimi zmagovalci, če niste deležni pohval in nagrad, se ne zabavate. In potem ste do konca življenja gledalec, ki se debeli na kavču, gleda in ne igra.

Starši, ki so pretirano krepili tekmovalnost, niso samo okrepili želje po zmagi, ampak so otroke tudi naučili, da so materialne nagrade bolj dragocene od lastnih interesov.
Starši, ki so pretirano krepili tekmovalnost, niso samo okrepili želje po zmagi, ampak so otroke tudi naučili, da so materialne nagrade bolj dragocene od lastnih interesov. FOTO: Shutterstock

Hillary Friedman je pred leti izdala knjigo, ki se je ukvarjala z vzgojo otrok v tekmovalni kulturi. Opisuje metode in ugotovitve obsežne študije, ki jo je izvajala v okviru doktorske disertacije na ameriški univerzi Princeton. Toda tekmovalni duh je v zadnjih letih še kako zavel tudi na tej strani Atlantika in tudi pri nas. 

Zanimalo jo je vprašanje, zakaj mnogi starši vlagajo velike količine denarja in časa v konkurenčne, obšolske dejavnosti za svoje otroke. Sodelovali so starši otrok, ki so sodelovali v tekmovalnem šahu, plesu ali nogometu. Ti starši so porabili velike vsote denarja za prijavnine na tekmovanja, treninge in potovanja, veliko časa so preživljali tako, da so svoje otroke vozili na treninge in dogodke ter jih vzpodbujali, naj trdo delajo. V nekaterih primerih so z njimi tudi vadili – da bi otrok le bil najbolj uspešen. 

Starši: želja po zmagi je najboljša priprava na uspešno odraslo življenje

Rezultati so pokazali, da ti starši verjamejo, da je to najboljša priprava na odraslost, na uspešno odraslo življenje. Izpostavili so, da živimo v zelo konkurenčni družbi, uspeh pa je pogojen z veščinami in odnosom do dela, ki prekašajo konkurenco – torej najprej druge otroke in kasneje druge odrasle. Želeti morate zmagati, se osredotočiti na zmago in zanjo trdo delati. To pomeni tudi odrekanja na drugih področjih, a pomeni dolgoročno zmago. 

Večina teh staršev ni pričakovala (ali želela), da bodo njihovi otroci postali profesionalni šahisti, plesalci ali nogometaši. Pomembno jim je bilo, da otroci razvijejo željo po zmagi. Tako bodo želeli zmagovati tudi v šoli, to jim bo koristilo pri vpisu na fakulteto, pomagalo jim bo do dobre službe, napredovanja. Friedmanova je to poimenovala vlaganje v otroški kapital, za starše naj bi bila to naložba, povzema Psychology Today. 

Da bi otroke še vzpodbudili k tekmovalnosti, so jih ob uspehu nagradili še z dodatno nagrado. Tako je denimo otrok ob trofeji dobil še izlet v Disneyland. Nekateri so tudi podkupovali svoje otroke, da so se ti sploh odpravili na trening ali da so vadili še bolj. 

Pa izkupiček takšnega pristopa?

Ne glede na to, ali so to počeli namerno ali ne, starši niso samo okrepili želje po zmagi, ampak so otroke tudi naučili, da so materialne nagrade bolj dragocene od lastnih interesov.

Pomemben del odraščanja je tudi učenje, kako se spoprijeti s situacijami, ne da bi se vmešale odrasle avtoritete.
Pomemben del odraščanja je tudi učenje, kako se spoprijeti s situacijami, ne da bi se vmešale odrasle avtoritete. FOTO: Shutterstock

Otroci: raje sodelujejo kot tekmujejo, so naravni učenci, pretirano angažirani odrasli pa vse to zadušijo

Otroci teh staršev so v pogovorih razkrili informacije, ki so pokazale, da so bili otroci manj zainteresirani za zmago kot njihovi starši, čeprav so jim bile nagrade všeč. 

Mnogi otroci so povedali, da jim je pri tekmovanjih najbolj všeč, da se imajo priložnost spoprijateljiti z otroki, ki jih drugače ne bi srečali. 

Nekateri so celo rekli, da se počutijo slabo, če premagajo prijatelja, ker to pomeni, da je prijatelj izgubil. 

Za razliko od staršev so otroci redko govorili o sami dejavnosti. V nasprotju z otroki pa nihče od staršev ni omenil, da bi svoje otroke na dejavnosti pošiljal zato, da bi tkali prijateljstva. 

Dr. Peter Gray, psiholog, profesor in avtor, meni, da takšen pristop posega v otroško naravo in bistvo otroške igre: Več sto ur sem opazoval, kako se otroci igrajo. Opazil sem, da se otroci, ki se igrajo naravno, brez nadzora ali intervencije odraslih, redko igrajo tekmovalno. Tudi ko igrajo domnevno tekmovalno igro, jih običajno veliko bolj zanimajo prijateljevanje in zabava ter poskrbijo, da se njihovi soigralci zabavajo. Pogosto se sploh ne držijo rezultatov.

Prava igra,  torej igra, ki jo sprožijo in režirajo sami otroci, zahteva sodelovanje in jo lahko konkurenca uniči. Konkurenca uničuje zabavo, vsaj za tistega, ki izgublja, in ko ni zabavno, ne igra več. Najbolj temeljna svoboda v igri je svoboda nehanja in to je sila, ki vodi igralce k sodelovanju. Če se želite še naprej igrati, morate svoje soigralce osrečiti. Otroci to vedo, če pozabijo, pa jih soigralci opomnijo, nadaljuje strokovnjak za Psychology Today. 

Seveda otroci včasih tudi tekmujejo, dodaja. Običajno se to dogaja, ko so si precej podobni in je takšno tekmovanje način testiranja. Takšna konkurenca je zdrava, še posebej, če gre bolj za to, da je posameznik uspešen v primerjavi s svojimi preteklimi uspehi, kot da premaga drugega: In ne želim idealizirati otroške igre otroci se včasih jezijo, celo borijo, ustrahujejo. Niso vedno prijetni, tako kot odrasli niso vedno prijazni. Toda pomemben del odraščanja je tudi učenje, kako se spoprijeti z vsem tem, ne da bi se vmešale odrasle avtoritete.

Še posebej, ker so odrasli tisti, ki otrokom praviloma vsiljujejo tekmovalnost. Na žalost, ko odrasli prevzamemo otrokove dejavnosti, kar v današnjem svetu radi počnemo, dejavnosti spremenimo v tekmovanja. To redno počnemo tudi z rekreativnimi dejavnostmi kot sta ples ali nogomet. Dejavnost spremenimo iz nečesa, kar je narejeno za zabavo, ustvarjalnost in druženje, v bitko za materialne nagrade in pohvale.

Posledice: do konca življenja gledalec, ki se debeli na kavču, gleda in ne igra

Učinek pa je nasproten, kot bi želeli starši, ki za te dejavnosti porabijo kupe denarja, svari Gray.Večina otrok te dejavnosti opusti, preden pridejo do odraslosti. Notranje veselje je bilo odstranjeno iz dejavnosti. Če niste med rednimi zmagovalci, če niste deležni pohval in nagrad, se ne zabavate. In potem ste do konca življenja gledalec, ki se debeli na kavču, gleda in ne igra.

Še večjo tragedijo pa vidi zaradi prenosa tega koncepta na področje izobraževanja: Otroci so naravni učenci. Nenehno raziskujejo svet okoli sebe in sodelujejo pri teh dejavnostih. Skupaj raziskujejo in navdušeno delijo svoja odkritja. Toda v šoli, kjer so odrasli vodilni, gre za konkurenco, motiviranje z nagradami, pohvalo za zmagovalce – ter izpostavljanje pomanjkljivosti poražencev.

Kot poudarja, učenci nato šole sicer ne zapustijo, vsaj ne v obdobju, ko je to prepovedano, jih pa neha zabavati učenje. Tudi tiste, ki so uspešni, bolj kot novo znanje – motivirajo nagrade. 

Žalosten otrok
Žalosten otrok FOTO: Shutterstock

Bolj odvisni od sodelovanja kot tekmovanja

Vse skupaj je posledica napačnega razumevanja koncepta družbe. Ta zelo nagnjena k tekmovalnosti, ki poganja individualizem: Prezremo pa dejstvo, da smo vsi, vsak dan odvisni od naše sposobnosti, da se dobro razumemo z drugimi in se moramo veliko bolj ukvarjati s sodelovanjem kot s poskusi konkuriranja. Ne moremo jih nenehno poskušati premagati.

Pristop pretirane konkurenčnosti, izpostavlja strokovnjak, rodi posameznike, ki so morda splezali na vrh, imajo denar, nekaj sledilcev. Pa je to dovolj? Po mojih izkušnjah so resnično uspešni ljudje tisti, ki so srečni v svoji koži, ki uživajo v svoji karieri in družini, ki so cenjeni kot prijatelji in sodelavci, ki prispevajo več, kot jemljejo. Nihče resnično ne uspe sam.

Kaj torej svetuje staršem, ki jih skrbi, da bi otroku škodovali, če ga ne vpišejo na tekmovalne dejavnosti? Naj se vaši otroci igrajo, naj sodelujejo, naj živijo življenje, ki jim ga je namenila mati narava, pa bo z njimi v odraslosti vse v redu.

Ko lovljenje uspeha rodi nizko samopodobo in težave z mentalnim zdravjem. Ali – ključna je zdrava mera

Seveda pa to ne pomeni, da so vse obšolske dejavnosti škodljive in se jim je bolje odpovedati. Le zdravo mero je treba najti, kar pa je lahko za sodobne starše ogromen izziv. 

Spodbuda je namreč odličen način za motiviranje in potrjevanje otroka ali najstnika, pretiravanje pa ob vsem že naštetem povzroči tudi stres in tesnobo. Sčasoma se lahko ti občutki razvijejo v anksiozno motnjo, težave v odnosih in celo depresijo ter drugo (samo)uničevalno vedenje. 

Otroci, ki se jih sili v zgodnji uspeh, pogosto menijo, da njihovi starši bolj cenijo njihove dosežke in odličnost – kot njih same. Paradoksalno pa je, da starševstvo, ki ga otrok dojame kot zastrašujoče, vodi v slabše rezultate, še posebej v času najstništva, kar se kaže z opustitvijo dejavnosti ali slabšimi ocenami, saj lahko to za otroka pomeni obliko upora proti strogim pravilom in nepoštenim pričakovanjem. 

Prav slednja nižajo samopodobo, veliko otrok sčasoma začuti, da nikakor ne morejo izpolniti pričakovanj svojih staršev, to pa sčasoma lahko povzroči depresijo in tesnobo.

Otroci, ki so vzgojeni z mislijo, da je najbolj pomembno biti odličen v šoli ali v drugih dejavnostih, in imajo preveč vključene starše, se pogosto težko povezujejo z drugimi tudi zato, ker niso imeli prave možnosti, da bi razvijali starosti primerne pogovore in interakcije. Lahko so tudi pretirano kritični do drugih – kot so starši do njih – kar še zmanjša njihovo zmožnost vključevanja v socialno okolje, saj drugi mladostniki večinoma ne želijo, da se tako strogo presoja njihova dejanja. 

Takšni otroci tudi kasneje od sebe pogosto pričakujejo ne le veliko, ampak preveč, če so bili v otroški dobi uspešni in so na uspehe vezali svojo osebnost in samopodobo, se nato tudi težko soočijo z neizogibnimi spodrsljaji v življenju oziroma z dosežki, ki ne ustrezajo njihovim pričakovanjem, kar lahko znova vodi v tesnobo in depresijo. 

Starši, ki otroka pretirano silijo v doseganje uspehov in zasledovanje ciljev, se pogosto sami ne počutijo dobro v svoji koži – in poskušajo živeti skozi svoje otroke.
Starši, ki otroka pretirano silijo v doseganje uspehov in zasledovanje ciljev, se pogosto sami ne počutijo dobro v svoji koži – in poskušajo živeti skozi svoje otroke. FOTO: Shutterstock

Pogovarjajte se z otrokom o njegovih interesih, ne živite skozi otroka

Kako se spremeniti, če ugotovite, da ste starš, ki želi otroku privzgojiti preveč tekmovalnosti, starš, ki preveč pritiska? Strokovnjaki so si jasni – težko se je spremeniti. Se je pa treba bolj zavedati, da je ravnovesje ključno. Ne prenehajte popolnoma spodbujati svojega otroka, da uresniči svoj potencial. 

Vendar pa se z njim vseskozi pogovarjajte. Pomembno je, da veste, kaj misli, kaj čuti, kaj njega poganja in osrečuje. Pogovorite se tudi z učitelji, svetovalci ali izvajalci aktivnosti o tem, ali so aktivnosti za otroka primerne, ali so morda pretežke. 

Prav tako pa ob vključevanju v aktivnosti dajte prednost druženju, rezultati in trofeje naj ne bodo cilj, še posebej pa naj ne bodo edini vir pohvale ali povod za dodatne nagrade. 

Budno tudi spremljajte, kaj so vrednote izvajalca aktivnosti. Pomembno je namreč poudarjanje sodelovanja, ekipnega duha, zasledovanja osebnih ciljev, ne brezglavo lovljenje lovorik. 

Spoznajte sebe, da otrok ne bo vse življenje polnil jame brez dna 

Da bo zmožen uvida širše slike, pa mora takšen starš razmisliti tudi o lastnih vzgibih, ki ga vodijo pri vzgoji otroka. Komu je poudarjanje konkurenčnosti resnično namenjeno? Otroku ali sebi?

Terapevtka Mandy Kloppers poudarja, da se starši, ki otroka pretirano silijo v doseganje uspehov in zasledovanje ciljev, pogosto sami ne počutijo dobro v svoji koži in poskušajo živeti skozi svoje otroke: Namesto da bi svoje otroke videli kot posameznike s svojimi sanjami, nanje projicirajo svoje pogosto strupene in izkrivljene ambicije.

Pri svojem delu pa srečuje ljudi, ki so odraščali v takšnih okoliščinah. Ljudi, ki jih je v otroštvu motiviral zunanji vir – (ne)odobravanje njihovih staršev nad njihovimi dosežki: Kot odrasli so neizpolnjeni in se nikoli ne počutijo dovolj dobre. Neusmiljeno si prizadevajo, vendar se nikoli ne počutijo srečne. Nikoli niso čutili, da imajo odobravanje svojih staršev, zato se nenehno trudijo zapolniti jamo brez dna.

Zaradi starševstva, ki so ga bili deležni, imajo izkrivljene poglede in ideje in kaj prinaša srečo: Verjamejo, da morajo biti kapetan ekipe, ki zasluži ogromne vsote denarja, vendar tudi ko/če to dobijo, ne čutijo izpolnjenosti. Zakaj? Ker imajo napačno predstavo o tem, kaj jim bo prineslo srečo. Njihove strasti in prirojene želje so bile popolnoma odstranjene in postali so lutka, ki poskuša ugajati svojim staršem.

Na drugi strani pa so starši, ki otroke podpirajo in spodbujajo svoje otroke, vendar ne pretiravajo. Otrokom puščajo veliko prostega prostora, da razvijejo svoje ideje in značaj, ne da bi jih spreminjali v kopijo sebe ali svoje vizije otroka. Kloppersova starše opozarja, da otroci na svetu niso zato, da izpolnijo neuresničene želje staršev. 

Izpostavlja, da je potrebno pri otroku graditi njegov bistveni jaz, ne pa njihov socialno pogojeni jaz. In že mogoče, da starš želi vrhunskega športnika, vrhunskega znanstvenika, morda zvezdnika. Toda ali je morda otrok po naravi tih? Ima raje naravo kot nogometno igrišče? Spoštujte jih takšne, kot so. To gradi resnično samozavest, poudarja Kloppersova. In tako bodo tudi v življenju uspešni, četudi na svoj način. 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (62)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

borovstorž
18. 09. 2022 18.33
-2
Vsaka generacija bi morala sodelovati v vsaj eni vojni večjih razsežnosti.
VelikoVedro
18. 09. 2022 14.59
+8
Hehe, pa nedolgo tega sem slišal od znanke, da dojenček/malček mora bit oblečen v Benetton cunjice. Tako, da se ve, pa to :) Tam štartajo (mamice & očetje), potem pa dalje.
akmt
18. 09. 2022 14.43
+8
Permisivna vzgoja, internet, sledilstvo... Potem ti pa zaradi bedne aplikacije tiktok umre otrok, ker je tekmoval v izzivu dusenja do nezavesti.. In svet se vrti naprej.... Igre pa se hujse. Ker sedaj zmaguje predrznost. Clovek postaja bog. Mirno stece na tire po pozabljen fon, da se vlak priblizuje, ni vazno
User2369190
18. 09. 2022 14.42
+1
Amerikanizacija pravi lahko postaneš kar hočeš, imaš kar hočeš, delaš kar hočeš… Evropejec pa pravi postani, delaj in imej tisto najvažnejše. Samo odločit se je treb in kar ne rabiš pustit drugim.
Beli štumf
18. 09. 2022 14.36
+3
Treba pa tudi vedeti..da samo z garanjem in pridnostjo in odrekanjem se do cesa pride..zato nimam.nic proti takim starsem..so pac ambiciozni..ce so seveda sami taki, da so veliko probali v lajfu in delajo. Tako imajo otroci vzgled in postanejo isti..Luka Doncic...je garal cele dneve..isto Goran Dragic...tukaj ni bilo igric pa kavcanja...ampak trening vsak dan..da so milijoni. pa se to je bila sreca na koncu. Otroci se morajo osredotociti na nekaj kar jih veseli in delati pa mogoce bo kaj iz tega.
Sajeta5
18. 09. 2022 16.08
+3
Pravzaprav je pomembnejša vztrajnost in iznajdljivost
akmt
18. 09. 2022 16.56
+1
Se SPLOH NE STRINJAM s tabo. Nisi dojel clanka. Totalno ambiciozni starsi so vecinoma tisti s poklicnimi solami. Osnovnosolec NE RABI vec kot ene dejavnosti. Po lastnem izboru. Na razne fuzbale in borilne vescine vozijo sinove uni z bmw, audiji i lanci. No, poznas kaksnega taksnega otroka, ki je potem dejansko uspel??? Zame je uspeh, ce se ti otrok vpise na medicino. In ne da je nek fudbaler
akmt
18. 09. 2022 14.32
+5
30let prepozno ugotavljate. Nic se ne bo vec dalo spremeniti. Ves svet je naravnan na materializem, potrosnistvo. Pameten stars vzgaja po pameti. Zakomoleksanec pa otroku nalozi kup obveznosti. Enako se je zgodilo s prehrano. Starsi, ki so se rodili 1960 naprej, so ziveli v pomanjkanju, pozneje so z visokim dvigom standarda zaceli lastne otroke zasipavati s hrano, priboljski vsak dan, ne le ob nedeljah, sladke pijace.... In imamo kup debelih. Zdaj bo pa se kup tekmovalnih otrok. Na zalost pa V SLUZBI NE OPAZAM, DA BI MLADI TEKMOVALI, KDO BO BOLJSE DELAL..... Ker so razvili le bolano tekmovalnost. Delajo zelo slabo, so pa zato toliko vec na telefonu. Zmagali bodo kot "internetni vplivnezi" in ja, ne bodo zdravniki in odvetniki. Sinovi, ki se jih je teralo na razne fuzbale, so otroci starsev s poklicno izobrazbo.. Tudi sinko ne bo prilezel dalj... Bo pa menjaval zenske po tekocem traku in itak zivel doma.Jaz se ne sekiram. Sem moje drugace vzgojila.
Igi31
18. 09. 2022 15.00
+2
ženske ne iščejo povprečene delavne moške. Hočejo ravno take ki jih menjajo po tekočem traku. Taki so pa sexi zato pa jih imajo toliko. Povprečne ki bi ti dal vse kar ima četudi je to zelo malo pometate pod prag. In potem se ženske sprašujejo po tridesetem kje smo moški. Jah kje smo? Doma smo sami tako kot ve dame.
akmt
18. 09. 2022 17.04
+2
Igi, ti pa nisi bil ravno pridem v soli. Slovenscina sepa, zelo, da glava boli, ko se bere napisano. Zenske smo seveda izbircne. Kaj je za nas sexy, je pa stvar inteligence. Za zenske, ki jih opisujes, je sexy tip s tatooji, misicami, copom in brado, poklicna sola, fitneser. Ne ravno brihten. Za tiste zenske od dol je sexy "tip z audijem ili bmw i lancem" (to so zenske s plasticnimi nohti, narisanimi obrvmi, umetnimi trepalnicami in silikonom....). Zame so sexy intelektualci z najmanj diplomo. Oni nimajo tatujev, brad, copov... Pa tudi pivskih trebuhov ne. Tako da.... za vsakega se najde nekaj. Ti bos zensko nasel z lahkoto, polpismenih je kot listja.... Drugih zahtev pa ocitno nimas...
SlepiSlovenc
18. 09. 2022 17.08
Končno je ena spregovorila. Kaj pišeš je vse res. Polovica moji kolegov ustreza tvojim al drugim zahtevam pa so samski. Vključno z menoj. Odločte se že enkrat...
PhoneRebel
18. 09. 2022 17.11
+1
Gospa, ne bodite tako zaprti prosim. Sam sem diplomiral na fakulteti za arhitekturo in imam na sebi veliko tatujev. Poleg tega pa imam tudi dolge lase. Lp
Beli štumf
18. 09. 2022 14.31
+9
Predolg clanek..za popolnoma enostavno temo...vecina otrok je se vednk cele dneve doma...brez vseh ambicij..na drugi strani jih imajo eni prevec...treba poskrbeti, da se angazirajo vsaj v en hobi vsi otroci..
akmt
18. 09. 2022 17.09
+1
VSAK otrok lahko hodi na dejavnost, ce le hoce. Na osnovni soli je pester izbor. Jaz sem hodila na pevski zbor. Ni bilo sans, da bi me starsi vozili v glasbeno solo. Ob 4 otrocih ni bilo ne denarja ne casa. Ostali 3 niso hodili na nic. Pa so sedaj max uspesni. Doktorati, medicina, brat je v tujini ziveci podjetnik, v tujini koncal arhitekturo....Ni vse v nekih dejavnostih. Jaz sem zelo rada pela, zato sem pela v 3 zborih.To je pa tudi vse
First Last
18. 09. 2022 14.14
+5
Tako je, odrasli vse spremenijo v tekmovalnost, nedolžne igre več ni, radovednost ponikne, postanejo obsojevalni , primerjevalni in ocenjevalni. V njih nekaj umre in postanejo sivi, mrki in preresni. Če je svet takšen se ni treba ščititi z velikim egom in pretirano dobro sliko o sebi, prava moč je od znotraj in nič od tega ne rabimo, vsi tisti ki so takšni so šibki ljudje, sreča in mir je v njih izredno pogojna in redka. Le čisti um sreča spremlja kot senca. Kje so danes vsi tisti ki so se sekirali tako mora biti in tako in resno želeli preživeti, pozabljeni za večno in so se združili z zemeljsko skorjo, narava se iz njih pošali ker so vseskupaj jemali preresno. Biti tukaj in živ, zdrav, je velik privilegij, podcenjujete čudeže vesolja ki jih imate vsak dan, vživite se v namišljeno situacijo da ste na smrtni postelji in gledate svoj danes nazaj, dobra meditacija je to.
jakec1575
18. 09. 2022 13.57
+7
Porazi so sestavni del zivljenja. Tako kot zmage. In jih je treba detabuizirati. Da lahko clovek govori o porazu. Ne da ga skriva. Ambicipzni stsrsi pa so navadno custveno osiromaseni. Ostane samo se blisc in denar zaradi bede v notranjosti
Silmarillion
18. 09. 2022 13.52
+12
Se strinjam, da gre velikokrat za čustveno neizpolnjene starše, ki za izpolnitev potrebe po pozornosti izkoriščajo uspehe svojega otroka. Če otroka na vsa usta hvališ, dobiš pozornost ti sam. Ko otroku ne gre, pa starši nimajo več fasade in vsi skupaj travmirani, namesto da bi si priznali, da je takšno pač življenje, dobro in slabo.
Khronos
18. 09. 2022 13.51
+15
Zelo je jasno, kaj so prinesle metode permisivne vzgoje, ki so jih tako opevali razni "psihologi". Zavozene so generacije. Mali naduti egoisticni tirani, ki jih kujejo v nebesa za stvari, ki so se nedavno veljale za povsem obicajne in navadne. Potem pa pride mali kralj/kraljica v resnicni svet, kjer ga nihče ne kuje v nebesa in se zgodi razpad sistema v narcisoidni glavi. Dejstvo. Od Tiktoka so pa itak kot deb#li z intervalom pozornosti zlate ribice.
daiči
18. 09. 2022 14.05
+4
akmt
18. 09. 2022 14.33
+6
Tocno tako. Zlati sincki in hcerkice ne bodo sposobni imeti normalnih partnerskih odnosov. Njihovo zivljenje bo vse prej kot pravljica za starse
Khronos
18. 09. 2022 13.45
+5
Najbolje je nekje v sredini. Ker druga skrajnost ustvarja otopele ovce, ki sledijo vsemu, kar jim oblast skozi medije servira. Kar je seveda plan, impotentni zavaljeno/zabuhli posamezniki, ki sami v sobi nabijajo igrice in se naslajajo nad Onlyfans. Takim se najlažje vlada.
Duh8
18. 09. 2022 13.29
+17
Od današnjih otrok ni nič. Samo hvalospevi nadutih staršev ,material,tekmovanje.. računalniki in mobiteli in vse k rito prinešeno . Pri 16 si pa še jajc ne znajo speči. Znajo pa uporabljati tik tok,hoditi na žure in filozofirati, da bodo bogati
c00kies
18. 09. 2022 13.56
+6
Pa vsi so na koncu influencerji tako ali drugače
RRfreak
18. 09. 2022 14.02
-4
Ne bluzi. Iz katerega stoletja v preteklosti si ti sem priletel, da kar tako generaliziraš in celotne generacije mečeš v isti koš? Grem stavit, da vsaj 40% tvoje generacije, "ni znalo speči jajc", še manj pa opravit kakšna druga gospodinjska opravila, ki jih današnja mladina brez problemov naredi ...
SlepiSlovenc
18. 09. 2022 13.16
+9
Ne da se mi brat vsega. Povejte na kratko za kaj se gre. Vnaprej hvala. 😉
Fluxx
18. 09. 2022 13.39
-4
SlepiSlovenc
18. 09. 2022 13.39
+2
Khronos
18. 09. 2022 13.43
+2
Ni provokator, povedal je o čem gre članek in točno o tem gre. Ni odgovoren za to, da si orhideja, ki ne prenese kritike.
Silmarillion
18. 09. 2022 13.53
+2
Haha, orhideja, ki ne prenese kritike, dobra. :)
SlepiSlovenc
18. 09. 2022 14.04
-4
Khronos
18. 09. 2022 14.34
+4
Miha_K
18. 09. 2022 13.07
+9
Žal, uredništvo, jaz vam ne verjamem! - - - - - Lahko bi izbrali tudi drugega avtorja, ki trdi diametralno drugače. - - - - - Ne dajete mi vtisa kredibilnosti!
akmt
18. 09. 2022 14.37
+4
Hahahahaha. A ti rabis se avtorja, za 30 let stara DEJSTVA??? Ne rabimo sploh clankov, stvari so usle izpod nadzora. Prihajamo v obdobje kardashianskih influencerjev in ne doktorjev, inzenirjev.... Prazna glava in telefon v roki. Tatuji, silkon, copi in brade. Pa polno trans, gey lesb in istospolnih zvez z "otroci iz nadomestnih mam"
jmis
18. 09. 2022 13.04
+9
Realnost je da večina ljudi ni kompetentnih za starševstvo. Finančno mogoče ja, osebnostno pa definitivno ne. Malokdo ima zares pošlihtano tam zgoraj. Treba bi bilo uvest stroge kriterije kdo sploh lahko ima otroke in kdo ne. Če ne bo človeštvo še bolj tonilo v brezno raznih psihičnih motenj in nasploh nekvalitetnih ljudi.
Abrams
18. 09. 2022 13.13
+4
Starševstvo ni nič visokoletečega inteligentnega. Je zgolj obdobje v katerem skrbiš za preživetje poleg sebe še drugih. Starševstvo je rezervirano za vsakega. In če bi delali raziskavo bi videli, da najbolj inteligentnim staršem se rodijo "deb.." otroci. Žal.
akmt
18. 09. 2022 14.38
+3
Biti stars je nekaj najbolj naravnega. Biti normalen stars, tudi. Problem je v tem, ker ze sam stars noce bit normalen stars....
User1964037
18. 09. 2022 13.00
+10
Tekmovalnost sama po sebi ni problematična. Problematično je, da ljudem več pomeni denar in status kot učenje, zato več pomeni nagrada kot dobro opravljeno delo, kar članek lepo opiše. Česar članek ne razume je, da je spodbujanje neproduktivnih del lahko še bolj škodljivo za posameznika kot siljenje v nekaj produktivnega. Izobraževalne ustanove letno vzgojijo na tisoče študentov, ki verjetno nikoli ne bodo dobili poklica v katerem so se izobraževali in so jim pred vpisom obljubili zaposlitev ljudje, ki so profitirali od njihovega vpisa.
Destra
18. 09. 2022 13.06
+7
Se strinjam 100%. Pri nas je izobraževalni sistem prikrojen samemu sebi. Manjkata pa nam nacionalna strategija in vizija katerim znanjem bo izobraževalni sistem dajal prednost. Družba mora prikrojiti šolstvo potrebam in ne SAMO željam posameznika.
nekaj brezveze
18. 09. 2022 12.56
+15
Čudno - ljudje z diplomami so brezposelni ali pa poganjajo srednji sloj delavcev ,med tem ko imamo ducate svetovnih milijonarjev ter biljonarjev ,ki so koncali samo osnovno šolo..
čebelinko
18. 09. 2022 13.08
+11
Ker se slej ko prej vidi, da če imaš diplomo, še ne pomeni, da si pameten. Tisto snov se lahko vsak na pamet nauči. Logično razmišljanje in zdrava kmečka pamet se pa z diplomo ne dobi.
c00kies
18. 09. 2022 13.48
+6
Eno je UČITI SE, drugo je NAUČITI SE in še tretje, najbolj pomembno pa je, UPORABITI NAUČENO. Ljudje smo si zelo različni. Eni se dobro piflajo, eni so dobri logiki, eni so dobri z rokami, eni imajo pa dobro namazan jezik, nikoli pa nimajo vsi vsega. Sam sem hodil na tehniški faks in se zaposlil kot programer. Na faksu sem imel vse sorte kolegov. Najbolj me je presenetilo predvsem to, da ta najbolj uspešni so bili tisti, ki so delali najmanj, ki so najbolj goljufali na izpitih in ki so najbolje znali opletati z jezikom. Po domače, nateguni so uspeli prvi. Enega od teh nategunov sem predd kratkim srečal na enem vodilnem mestu v enem večjem podjetju za katerega sem mislil, da ne bo nikoli dosegel, pa očitno je s pravim lizanjem daleč prilezel.
akmt
18. 09. 2022 14.39
Po tvoje so najboljsi ljudje kardashianke in njihovi sledilci
akmt
18. 09. 2022 14.40
Biljinarjev je 0,4% Zemljanov. Seveda lahko kdorkoli zacne lasten biznis. Izvoli
xTejax
18. 09. 2022 12.55
+11
Svet oz. človeštvo vse bolj narekuje to smer - vse hitreje in vedno več. Kje je užitek, zadovoljstvo... - to več ni pomembno! Naučen že od malih nog, da obvlada mobi in računalnik (to je nekaj samoumevnega). Razstaviti je treba vsako intimo svojega življenja - glavno da dobim več pohval kot drugi (pa če so pristne ali ne). Pohvaliti se je treba, da je naš ta mali odličen - zato je "dokaz" večje število všečkov itd. Kratkotrajen navidezen užitek za starše. Pol pa spet lov po novo, nikoli ni dovolj. Otrok se pa sploh na nauči, pogosto niti ne začuti, kaj je pristno, resnično, pravo prijateljstvo.... Ni vredno več, da bi se zgubljal čas na tem - kar dejansko nudi veselje in užitek v življenju!
Betuul
18. 09. 2022 14.37
+3
Potem otrok zraste ! In starši hodijo v službo! Pa ta otrok ; sedaj že pubertetnik povabi do prihoda staršev prijatelje k igranju že bolj nevarnih iger! Mama ! Nič hudega v mislih reče no sedaj je dovolj ! S tem vstopi v pobertetnikovo svobodo; ! La ta skoči in zabode z nožem?! Še k sreči da je oče prišel domov za mamo!
Betuul
18. 09. 2022 12.54
+2
Starši, ki so sami šli skozi težavno dobo delovnio že od otroštva! da so si ustvarili skromno streho nad glavo; morda nevedoč dogodku kaj bo ! In so šele v svojem odraščanju ugotovili, da so sicer odšli od doma zato, da se : izobrazijo ; zaposlijo; ali ker jim okolje doma( vas , podeželje ipd) ne da razvitosti ! Nekateri so bili v internatu; štud domu ; samskem domu! In si ustvarili streho nad glavo sami! Potem pride otrok! Sigurno bodo napravili vse , da bo otroku boljše, šola; izobrazba ; namreč v mestih je mnogo dostopnih ustanov za boljšo izobrazbo! Potem se zgodi otrokova trma in računalnik , ki dobesedno poruši vse! Starši so šli čez trdo pot in delovno pot ; a ne izobilja ; in dobesedno ne dosežejo trmačenja ki se v otrokovi glavi podi! Tako se razvije otrok, ki kljubuje in uničuje sebe; in se tega zaveda ; in čez to uničevanje uniči vse, kar so starši uspeli pripraviti za svoj obstoj. Ja uniči tudi dobre starše! Komentiram s tem, da starši otroku želijo dobro; kajti sami so šli težko; otroka ne silijo; ampak vzgajajo svoji denarnici primerno!
Betuul
18. 09. 2022 12.57
+5
Zapomnite si: da so otroci, ki se sploh ne pustijo( zavestno)vzgajat!