Okolje senzorne stimulacije za bogato čutno raziskovanje in ravnovesje

13.4.2024 | 09:50

V sodobnem, hitrem tempu je zagotovo eden izmed pomembnih izzivov vzgoje naših otrok to, da jim omogočimo in spodbudimo razmišljanje o svojih občutkih, čutilih in telesnem zavedanju oziroma ravnovesju. Vrtec Mavrica Trebnje ima v ta namen posebej opremljeno sobo, t.i. »senzorna ustvarjalnica«. Tekom letošnjega šolskega leta smo jo dodatno obogatili z novimi senzornimi pripomočki in pedagoškimi pripravami za sodelavce. V posebni senzorni sobi načrtujemo in izvajamo umirjene ter udobne dejavnosti, ki otroke vodijo do pomembnih novih spoznanj o občutenju delovanja različnih dražljajev na naše telo, izražajo svoja čustva in občutke. Pri tem ustvarimo spodbudno otrokovo okolje z različnimi efekti: igra senc, vodene vizualizacije, instrumentalno zvočni efekti, animacije s projektorji, vodni stolp, aromaterapija, taktilni pripomočki, različne teksture in čutne poti ipd. Hkrati pa dejavnosti v senzorni ustvarjalnici nudijo tudi podporo otrokom s slabo senzorno občutljivostjo, omogočajo prehod od vsakodnevne rutine k sprostitvenim dejavnostim, spodbujajo veselje, ugodje in zabavo ob igri oziroma izkušnjah, ki so drugačne od vsakodnevnih aktivnosti. Senzorne stimulacije nam omogočajo potop v drugačen svet.

Senzorna soba je varen prostor, kamor se otrok lahko zateče, ko potrebuje mir, počitek ali odmik. V takšni ustvarjalnici pa lahko vzpostavimo spodbudno okolje, kjer se lahko otrok ponovno zbere in prevzame nadzor nad svojim občutenjem ter vedenjem. Zavedanje o lastnem telesu spodbuja razvijanje svojih čutil. Senzorne informacije so »hrana« za delovanje možganov. Senzorična igra omogoča vzpostavljanje nevronskih povezav, razvoj mišljenja, učenja in ustvarjalnosti. Spodbuja razvoj govora, jezika, kognitivni razvoj, razvoj grobe in fine motorike ter spodbudno vpliva na čustveni in socialni razvoj otroka. Za razvoj vseh psihomotoričnih funkcij je pomemben dejavnik senzorna integracija, ki omogoča ustrezno obdelavo dražljajev v možganih, da se lahko otrok posledično ustrezno odziva in vede.

NAMEN SENZORNE SOBE

Oprema v prostoru čarobne sobe je skrbno izbrana in načrtovana. Prostor je opremljen z različnimi svetlobnimi in mehaničnimi pripomočki, ki s svojimi dražljaji delujejo na čutne organe: oko, uho, nos, koža. Senzorna soba prebudi naše čute in nam omogoča senzorično ugodje. Relaksacija je pomembna tudi za otrokovo duševno zdravje. Namen senzorne sobe:

-pridobivanje novih spoznanj,

-spoznavanje prostora in orientacija v prostoru,

-spodbujanje izražanja čustev,

-učenje razumevanja različnih občutkov (vid, sluh, dotik, vonj),

-zavedanje položaja telesa (gibanje, ravnotežje),

-spoznavanje lastnosti svetlobe (različni viri in jakost, barvna svetloba, sence),

-občutenje delovanja različnih dražljajev na čutne organe (npr. različni svetlobni efekti, dotik različnih tipnih tekstur),

-razvijanje sposobnosti koncentracije,

-pomoč otrokom s slabo senzorno občutljivostjo,

-pomoč otrokom s šibkejšimi komunikacijskimi spretnostmi,

-pomoč otrokom z vedenjskimi težavami,

-pomoč otrokom s šibkejšimi razvojnimi sposobnostmi oz. zmožnostmi,

-omogočanje prehoda od vsakodnevne rutine k sprostitvenim dejavnostim,

-spodbujanje veselja, ugodja in zabave ob igri oz. izkušnjah, ki so drugačne od vsakodnevnih aktivnosti.

SENZORNA PODPORA K ČUTNEMU RAZISKOVANJU

Poznamo sedem čutil oziroma čutilno – senzornih sistemov: taktilni, slušni, vidni, olfaktorni (vonj), gustatorni (okus), vestibularni (ravnotežje) in proprioceptivni. V čutilih se nahajajo receptorji, ki sprejemajo informacije (vidne, slušne) in jih prenašajo v možgane, kjer se integrirajo. Te informacije so »hrana za možgane«. Možgani potrebujejo veliko tovrstne hrane, da se ustrezno razvijejo in funkcionirajo.

Taktilni in proprioceptivni senzorni sistem

Otrok naj prosto manipulira z žogami različnih tekstur, velikosti, teže in različnih polnil. Lahko mu jih polagamo po telesu ali ga z njimi masiramo. Pripomočki naj bodo bogati tudi po teksturi kot na primer: blago, plastika, stiropor, raztegljivi materiali. Napolnjene vrečke otroci nosijo, prestavljajo, polagajo, manipulirajo, zavijajo. Atraktivna je tudi igra z vibrirajočimi igračami, igra z različnimi masažnimi pripomočki, igra z različno trdimi igračami. Posebno sproščanje in izražanje je tudi zaletavanje v mehke blazine, da otrok doživi globok pritisk, morebiten prenos svojih misli, čustev. Med zelo priljubljene taktilne dejavnosti sodijo še ustvarjanje z brivsko peno, prstnimi barvami, glino, plastelinom.

Vestibularni senzorni sistem

Vestibularna obogatitev se lahko nadgradi z vrtenjem in guganjem, v manjši meri s kakršnimkoli gibanjem. Tukaj imamo predlagan nabor različnih gugalnic: standardne gugalnice, guganje na vrvi, terapevtske gugalnice, ležeča linearna gugalnica, rotacijska krožna gugalnica, velika terapevtska žoga in gugalnik.

Oralni senzorni sistem

Igra s slamicami (sesanje goste ali redke tekočine), pihanje s slamico (voda, milni mehurčki, koščki papirja, hlajenje hrane), pihanje v blok flavto ali piščalko, vetrnico, žogice, papir, barvo ali tuš. Avtorji predlagajo, da smo pozorni na otroke, ki grizejo, žvečijo igrače, knjige, vrvice, radirke. Ti otroci potrebujejo oralno stimulacijo, da bi se lahko samoregulirali in nadaljevali z ustrezno aktivnostjo.

Avditivni senzorni sistem

Otrok naj posluša različne zvrsti glasbe, zvokov, ropotov. Dobrodošla dejavnost je tudi različna jakost zvokov, ko otroku zvišujemo toleranco na različne frekvence in višine tonov. Otrok naj sam proizvaja različne zvoke – igranje na Orffove inštrumente, improvizirana glasbila ter lastni inštrumenti (ploskanje, tleskanje, drsenje, brnenje, cmokanje). Avditivni senzorni sistem spodbujajo tudi igre, kjer se proizvajajo različni zvoki kot npr. topotanje, šelestenje, brnenje, udarjanje.

Na tem področju je potrebno biti pozoren na otroke, ki si zatiskajo ušesa, ker so preobčutljivi na zvočne dražljaje. Nekatere to pokažejo tudi s strahom ali s tresenjem glave.

Olfaktorni senzorni sistem

Spodbujamo ga z vonjanjem različnih dišav kot so eterična olja, začimbe, cvetlice, zelišča, sadje, zelenjava, mila, odišavljene sveče, dišeče blazine. Nadgradnje razvijanja tega sistema je vonjanje omenjenih dišav z zavezanimi očmi.

Gustatorni senzorni sistem

Tukaj sodi okušanje različne hrane, različne gostote in teksture. Tudi tukaj je dobrodošla otežitev izziva z zavezanimi očmi.

Senzorni kotički v igralnici

Priporočljivi so senzorni kotički, v katere nameščamo sredstva za senzorno stimulacijo, kjer ima otrok na razpolago različen material, ki ga lahko voha, tipa, z njim manipulira. Otrok, ki je preobremenjen z dražljaji, bo lahko ostal pozoren in bo nadaljeval z začetno aktivnostjo, če bo imel miren kotiček, kjer se lahko »izključi« in naredi predah. Ta prostor je lahko majhen šotor z blazinami, blagimi lučkami in prijetno umirjeno glasbo.

ZAKLJUČEK

Senzorna soba je torej prostor, ki vsebuje različne senzorne elemente, kot so svetlobni učinki, zvočni učinki, teksture, dišave in okusi. Te elemente je potrebno kombinirati, da bi spodbudili naše senzorne zaznave. Senzorna soba ima lahko različne oblike, velikosti in senzorne elemente, ki so prilagojeni potrebam uporabnika. Senzorne sobe se pogosto uporabljajo kot sprostitvena terapija. Sproščujoče senzorne izkušnje, kot so mirna glasba, prijetni vonji in nežna svetloba, lahko zmanjšajo napetost in tesnobo ter spodbudijo naše telo k sprostitvi. Raziskave kažejo, da senzorna soba lahko zmanjša nivo kortizola, stresnega hormona, ki se izloča v našem telesu, kar lahko vodi v zmanjšanje stresa in tesnobe. Senzorna soba je učinkovito terapevtsko orodje za otroke s posebnimi potrebami, ki imajo težave pri obdelavi senzornih informacij. Otroci s težavami, kot so avtizem, ADHD in druge senzorne motnje, lahko doživljajo preobčutljivost ali pod občutljivost na različne senzorne dražljaje. Senzorna soba lahko pomaga pri razvoju senzornih, motoričnih in socialnih spretnosti ter olajša simptome senzornih motenj. V takšnih prostorih so otrokom izredno priljubljene tudi masaže. Masaža lahko pomaga pri sproščanju mišic, zmanjšanju stresa in izboljšanju spanja. Poleg tega pa masaža lahko tudi spodbudi senzorični razvoj pri otrocih, saj pomaga pri razvijanju senzornih spretnosti, kot so dotik in pritisk. Senzorna soba je lahko tudi odlično orodje za učenje. Otroci se lahko učijo skozi igro in eksperimentiranje, kar lahko spodbudi njihovo ustvarjalnost in domišljijo. Uporaba senzorne sobe lahko tako izboljša ne le senzorični razvoj, temveč tudi kognitivni in socialni razvoj pri otrocih. Vsekakor pa lahko senzorna soba ponudi izjemno izkušnjo, ki lahko izboljša naše počutje in zdravje ter spodbuja naš razvoj na različnih področjih.

VIRI

-Ayres, J. (2002). Dijete i senzorna integracija. Zagreb, Naklada Slap.

-Biel, L., Peske, N. (2007). Senzorna integracija iz dana u dan. Zagreb, Ostvarenje d.o.o.

-Meyer, A. (1979). Kako deluje človek, Meyerjeva pojasnjena medicina. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije.

-Wiesbauer, C. (2011). Gesellshaft fur sensorische integration – Jean Ayres. Munchen, Deutschland und international.

Marta Rogelj Lipoglavšek, Vrtec Mavrica Trebnje