Kot svarijo agencije ZN, Južni Sudan poplave pestijo že tretje leto zapored in prebivalci se preprosto niso več sposobni soočati z opustošenjem. V kar osmih od desetih zveznih držav je močno omejen dostop do zdravstvenih in drugih storitev. Obenem dostavo pomoči do ljudi preprečujejo spopadi med rivalskimi etničnimi skupinami na jugu države. Številni so si zavetje poiskali v sosednji Ugandi..
Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je septembra sporočil, da je prejel le 54 odstotkov od 1,4 milijarde evrov, kolikor bi jih potreboval za pomoč ljudem Južnega Sudana. »Nujno potrebujemo dodatno financiranje, logistično podporo pri prevozu blaga ter pomoč pri obnovi nasipov, ki bi preprečili nadaljnje poplavljanje,« so izpostavili danes. S podobnim pomanjkanjem financiranja se soočajo tudi druge agencije ZN, med drugim Svetovni program za hrano (WFP), ki je moral zato že ukiniti pomoč v hrani za 100.000 razseljenih.
Iz Bruslja so danes sporočili, da je Evropska komisija za ljudi, ki so jih prizadele hude poplave v Južnem Sudanu, namenila dva milijona evrov. Kot je ob tem opozoril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, bo šla pomoč za neposredne potrebe prizadetih, saj so poplave še poslabšale že tako nestabilne humanitarne razmere: »Še pred poplavami je namreč humanitarno pomoč potrebovalo okoli 70 odstotkov prebivalstva v Južnem Sudanu. Tisoče ljudi živi v lakoti, podhranjenost dosega kritične ravni.«
Obenem je Lenarčič poplave označil kot »opomnik za nujno ukrepanje na področju podnebnih sprememb, tudi v luči podnebne konference COP26«.. Strokovnjaki namreč izpostavljajo, da so omenjene poplave rezultat globalnega segrevanja - tako kot tudi številne druge naravne katastrofe, ki pestijo ranljive afriške države, pri čemer je soodgovornost teh držav za podnebne spremembe v primerjavi z drugimi, bogatejšimi državami zelo majhna.
Kar 80 odstotkov od skupno 11 milijonov Južnih Sudancev živi v absolutni revščini, skoraj dve tretjini jih trpi hudo lakoto, kažejo podatki Svetovne banke iz leta 2018. Že vse od osamosvojitve od Sudana leta 2011 to mlado državo pestita kronični gospodarska in politična kriza. Leta 2013 je tam izbruhnila krvava državljanska vojna, v kateri je bilo v petih letih ubitih skoraj 400.000 ljudi. Premirje in dogovor o delitvi oblasti med predsednikom Slavo Kiirjem in njegovim namestnikom Riekom Macharjem iz leta 2018 načeloma še veljata, a veliko napredka državi nista prinesla.
