Potem ko so dizelski motorji pri novih avtomobilih začeli množično izginjati, se je zdelo, da se v dimenzijsko večjih osebnih in gospodarskih tovornih vozilih vsaj še nekaj časa ni bati za njihovo prihodnost. A očitno je tudi v te štirikolesnike začela množično prodirati elektrika. To dokazujejo številni veliki športni terenci in limuzine, pa tudi nekaj večjih tovornih dostavnikov. Takšen je tudi Oplov vivaro-e furgon. Stari znanec z novim pogonom.
Da, vivaro je že uveljavljeno ime med gospodarskimi vozili, električne različice pa od tiste s pogonom z motorji z notranjim zgorevanjem zgolj na pogled ne boste ločili. Podobnost gre celo tako daleč, da je tudi pri električnem opaziti loputo, za katero se sicer skriva odprtina za točenje goriva, le da je pri električnem nepremična, malce nenavadno pa je tudi, da se avto zažene kot običajni – z obratom ključa. Le da zatem ne zaslišite zvoka motorja, temveč ... No, pravzaprav ne zaslišite ničesar. Preostane vam le še, da z zanimivim stikalom, ki nadomešča prestavno ročico, vivaru »ukažete« premikanje naprej ali nazaj, in že se lahko peljete. Pri čemer bi bila seveda vzvratna vožnja precej težja, če ne bi imel kamere in parkirnih senzorjev, saj je za voznikovim in sovoznikovim hrbtom (vivaro furgon sicer omogoča prevoz največ treh oseb) pregrada, ki seveda ne omogoča pogleda nazaj, zato je tudi vzvratno ogledalo v notranjosti brez pomena. Sicer pa je preglednost iz avtomobila, kolikor je pač lahko, dobra, težav s položajem za volanom pa ne bodo imeli niti višji vozniki. In ko smo že omenili pregrado – za njo se skriva ogromen tovorni prostor, za kar 5,3 kubičnega metra ga je, do katerega lahko dostopate skozi drsna vrata na desnem boku ali zadaj, kjer so krilna vrata.
Vožnja tega kombija je za voznika prijetna in udobna, tudi kilometri, ki so bili na voljo s polno baterijo, so na začetku našega druženja »kopneli« precej počasi. Se je pa vse skupaj drastično spremenilo, ko smo zapeljali na avtocesto. Najprej zato, ker 100-kilovatni (136-konjski) električni motor pokaže nekatere omejitve (največja hitrost je 130 kilometrov na uro), predvsem pa zaradi »porabe«. Če se je namreč zdelo, da bi lahko po mestu z vivarom naredili dobrih 300 kilometrov, smo na avtocesti dobili občutek, da jih ne bi dosegli niti 200. Ko pa smo se dalj časa družili z njim in vključili vse načine vožnje, se je naš doseg ustavil pri 250 kilometrih. Kar je za tako velik avto (v dolžino meri 4,96 metra in že prazen tehta slabi dve toni) soliden dosežek. Z njim bodo torej zlahka shajali dostavljalci po mestih, že vožnja iz Ljubljane do Brnika in nazaj pa bo doseg precej okrnila. Ga pa seveda lahko napolnite, denimo, med odmorom za kosilo, saj do 80-odstotne polnosti na hitri polnilnici potrebuje 45 minut.
