Slovenija

Sokrvje skoraj iztrebilo risa. Bo tokrat vendarle drugače?

Ljubljana, 23. 03. 2024 18.41 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
10

Vse se je začelo pred skoraj sedmimi leti. Želja, da bi rešili risa pred izumrtjem, je s projektom LIFE Lynx dobila zagon, rezultati projekta pa kažejo, da je bila misija izredno uspešna. Kako ne, ko pa smo v tem času v Slovenijo in na Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov.

S koncem marca se zaključuje mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx, v okviru katerega so v letih 2017–2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov. 14 od teh se je potrjeno vključilo v populacijo, kar pomeni, da so vzpostavili teritorije na območju, kjer so prisotni risi nasprotnega spola in bili tam prisotni v času parjenja. Rise so na območje Julijskih Alp in Dinaridov doselili iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je nam najbližja in zato najbolj primerna vitalna populacija te vrste za doselitev. 

Izpust risa v Julijskih Alpah leta 2021.
Izpust risa v Julijskih Alpah leta 2021. FOTO: LIFE Lynx

Kakšno je trenutno stanje?

V času trajanja projekta so zabeležili že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Kar jih najbolj veseli in je za rešitev populacije risa najpomembnejše, je dejstvo, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. povezovalna populacija, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico. Namreč, le povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Če ne bo prišlo do pretoka genov, se bo ponovila zgodba iz leta 1973.

Pet risov, ki so bili doseljeni v slovenske Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije, kar daje zelo dobre obete za prihodnost. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v okviru projekta ULyCa2. 

Prvi poskus rešitve risa že leta 1973

Tega leta so lovci in gozdarji v Slovenijo pripeljali in naselili šest risov s Slovaške. Naselitev je bila uspešna, risi pa so se razširili tudi v sosednje države. Žal pa so ostali izolirani od drugih populacij risa v Evropi, kar je pomenilo, da je po letu 1986 populacija risa – predvsem zaradi parjenja v sorodstvu, pa tudi lova, začela upadati. 

Šele od leta 1993 je ris v Sloveniji zakonsko zavarovana vrsta, da pa bi uspešno okrepili populacijo risa v Sloveniji, ki je bila spet na robu izumrtja, pa je bilo potrebno zasnovati nov projekt doselitve. In tako je pred skoraj sedmimi leti zaživel LIFE Lynx. 

Prikupni risji mladiči v naših Alpah.
Prikupni risji mladiči v naših Alpah. FOTO: LIFE Lynx

Namesto 20 v naših gozdovih sedaj že okoli 50 odraslih risov

Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pravi, da se uspeh projekta lahko meri tudi s tem, koliko risov imamo pri nas. "Od začetka projekta do danes smo številčnost odraslih risov v Sloveniji dvignili z roba izumrtja, ko je bilo v Sloveniji zgolj 20 odraslih risov, na okoli 50. Populacija se tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov." 

Miha Krofel po sledeh risa.
Miha Krofel po sledeh risa. FOTO: LIFE Lynx

Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim, opozarja Krofel.

Članki ekipe projekta LIFE Lynx, ki so v skoraj sedmih letih trajanja projekta opravili izredno delo.
Članki ekipe projekta LIFE Lynx, ki so v skoraj sedmih letih trajanja projekta opravili izredno delo. FOTO: LIFE Lynx

Sokrvje največja grožnja našim risom

Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo sicer potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da "se že zdaj vidijo genetski učinki doselitev in da se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu (sokrvje) že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju, ko se bo delež potomcev doseljenih risov v populaciji večal in sorazmerno manjšal delež osebkov z zelo visoko stopnjo sokrvja." Sokrvje kot največjo grožnjo našim risom bodo še naprej pozorno spremljali. Dolgoročni cilj je, da se populacija poveže s sosednjimi populacijami in se vzpostavi naravni pretok genov, če pa se to ne bo zgodilo, pa bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov, še opozarja Skrbinšek.

Rok Černe je koordinator projekta LIFE Lynx..
Rok Černe je koordinator projekta LIFE Lynx.. FOTO: LIFE Lynx
S projektom LIFE Lynx smo z veliko truda uspeli preprečiti ponovno izumrtje risa v tem delu Evrope. Ne iztrebljajmo vrst, da projekti, kot je LIFE Lynx, v prihodnje ne bodo več potrebni. 

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz petih evropskih držav - Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije. Projekt je združil strokovnjake, znanstvenike, naravovarstvenike, lovce in ostale lokalne prebivalce z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem. Vsa njihova prizadevanja so predstavljena v dokumentarnem filmu z naslovom Skupaj za rise. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

smuuki
24. 03. 2024 11.42
+1
Komu je v interesu naseljevati neavtohtone živali, rastline. Če je kaj zločin nad naravo je to nasilno spreminjanje stvarstva. Zblojeni posamezniki to nekaznovano počno. To se dogaja v lovstvu, ribištvu. Za posledice se krivi kmetijstvo
IvanJaJo
23. 03. 2024 20.41
+8
Bolj smiselno bi bilo ukinit financiranje političnih strank z davkoplačevalskim denarjem😏
smuuki
24. 03. 2024 12.34
+2
Ja zanimiva ugotovitev. Zdaj ko levim strankam kaže slabo bi bilo treba ukiniti financiranje. Ko leve stranke dosežejo lep rezultat bi pa upoštevali rezultat volitev in izdatno financirali. Ne pozabimo Golob je izredno pojačal financiranje
York
23. 03. 2024 19.43
+10
Srečno lepim čopkastim kosmatincem.
Emtisunce
23. 03. 2024 19.11
-9
Ukinite vse te kvazi programe za izboljšanje nečesa kar ne obstaja, nehajte se mešati v naravo in pustite, da gre z s svojim tokom. Karkoli ste in boste naredili bo le slabo za naravo in za vse nas.
devote
23. 03. 2024 20.06
+6
po svoje imas prav... genetsko vmesavanje za tocno doloceno lastnost..., zlahtnjenje vrst, krizanje, vnasanje tujih genov..vse to privede do taksnih telesnih in (dusevnih ) anomalij, da scasoma vrsta ni sposobna kontinuitete zivljenja. pri ljudeh npr. izrazito pada inteligenca pri novih generacijah, znanstveniki ne vedo zakaj...
BrezPitt
24. 03. 2024 09.10
+2
Nehajte se mešati v naravo???? Saj do tega problema je prišlo, ker se človek prekomerno meša v naravo. S tem vsaj malo omilimo zadevo in deloma popravimo škodo, ki smo jo povzročili z vmešavanjem v vse naravne habitate.
devote
23. 03. 2024 18.48
+4
evo ziv dokaz, da ima evgenika se kako trdno podlago... habsurska celjust...😁
devote
23. 03. 2024 18.48
+3
JohannDoe
23. 03. 2024 19.01
-2