Najuspešnejši slovenski nogometni trenerji
Jutri se bo v Stožicah naša reprezentanca v sklopu lige narodov še drugič srečala s favorizirano Srbijo, ki nas je prejšnji teden gladko premagala. Naši v tej novi ligi niso ravno na vrhu, a naša naloga ne bo turobna, nasprotno, spomnili vas bomo, kateri so najboljši slovenski trenerji vseh časov. Kriterij je jasen, katera tekmovanja so trenerji osvojili in kako so vodili našo ali kakšne tuje reprezentance, najboljše slovenske in tuje klube. Na vrhu je seveda kontroverzni Srečko Katanec, ki je slovensko reprezentanco vodil ob uvrstitvi na svetovno prvenstvo v Koreji in na Japonskem ter na evropsko prvenstvo v Belgiji in na Nizozemskem. Sledijo podobno uspešni mojstri, mladima, letos izjemno uspešnima Zoranu Zeljkoviću in Radovanu Karanoviću se še ni uspelo uvrstiti med najboljše, predvsem Igorja Bišćana in še nekatere tuje trenerje, ki so uspešno vodili slovenska moštva, pa bomo seveda izpustili z današnje lestvice.
Miha Štamcar
11. junij 2022 06:00
12. junij 2022 8:33
Predviden čas branja: 7 min
Iz tiskane edicije
Miha Štamcar
11. junij 2022 06:00
12. junij 2022 8:33
Predviden čas branja: 7 min
Iz tiskane edicije
Fotografije
Srečko Katanec
Matjaž Kek
Bojan Prašnikar (Foto: Jaka Gasar)
Slaviša Stojanović
Darko Milanič
Ante Šimundža
Pavel Pinni
Brane Oblak
Simon Rožman
Dušan Kosić
Srečko Katanec
Visoki zvezni igralec iz časov bivše države (Ljubljana, 1963) je za modre nastopil na 31 tekmah in zabil pet golov. Eden naših najboljših nogometašev je igral pri Ljubljani, Olimpiji, Dinamu, Partizanu, Stuttgartu in Sampdorii, v devetdesetih tudi za Slovenijo. Po igralski karieri je bil v letih 1997 in 1998 najprej trener Gorice, potem pa je bil v svojem najboljšem obdobju med letoma 1998 in 2002 selektor Slovenije. V tem času je zlato generacijo, po skupni zmagi na kvalifikacijskih tekmah z Ukrajino, popeljal na evropsko prvenstvo 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. Dve leti kasneje se je naša reprezentanca pod vodstvom Srečka Katanca, po zmagi v kvalifikacijah z Romunijo, uvrstila tudi na svetovno prvenstvo, ki sta ga organizirali Južna Koreja in Japonska. Srečko Katanec in kapetan Zlatko Zahović sta se tam sprla, naša reprezentanca pa je vse tekme izgubila. Katanec je z več ali manj uspeha vodil še reprezentance Združenih arabskih emiratov, Iraka in Uzbekistana ter Olympiakos iz Pireja. Leta 2013 se je za štiri leta vrnil na slovensko klop, a večjih uspehov ni dosegel.
Matjaž Kek
Mariborski branilec (1961) je večji del svoje kariere igral za Maribor in graški GAK, kot trener pa je bil dvakrat prvak z Mariborom. Leta 2007 je postal selektor Slovenije. Za njegov največji uspeh je šteti nastop Slovenije na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki 2010. Leta 2011 je za trenutek prevzel saudski Al Ittihad, a za enega od vrhuncev kariere štejejo njegovo vodenje hrvaške Reke (2013–2018), ki jo je kar trikrat popeljal v skupinski del pokala Uefe. Leta 2018 se je vrnil k slovenski reprezentanci, ki ji ne gre in ne gre.
Bojan Prašnikar
Nekdanji napadalec Šmartnega (1953) je bil kar štirikrat prvak z Mariborom in kar se zdi Prašnikarjev največji uspeh: v sezoni 1999/2000 je Maribor prvič zaigral v ligi prvakov. Prašnikar, ki je osvojil kopico slovenskih prvenstev in pokalov, je v treh obdobjih vodil slovensko reprezentanco, največji uspeh je dosegel, ko so naši leta 2004 izpadli v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo s Hrvaško. Prašnikar je vodil osem slovenskih klubov, v tujini pa gre izpostaviti tudi njegovo vodenje nemškega Energie Cottbus (2007–2009).
Slaviša Stojanović
Nekdanji nogometaš Slovana, rojen leta 1969, je igral še v nekaterih manjših slovenskih klubih, a je kot trener ustvaril veliko pomembnejšo kariero. Od leta 2002 do leta 2008 je iz drugoligaškega moštva Domžale ustvaril evropski klub in dvakrat postal prvak Slovenije. Stojanović je bil pomočnik Srečka Katanca in za nekaj tekem tudi neuspešen selektor Slovenije. Več uspeha je imel s klubi. Kot trener Crvene zvezde je postal legenda in prvak Srbije. Kasneje je vodil tudi klube Lierse, Changchun Yatai, Riga, Levski Sofia in reprezentanco Latvije. Letos naj bi se vrnil v Domžale.
Darko Milanič
Po redko bogati reprezentančni in klubski karieri je izolski mojster (1967) vodil Primorje, Gorico in seveda Maribor, s katerim je dosegel največje klubske uspehe, od leta 2008 do 2013 je ob zmagah v prvenstvu in pokalu zabeležil tudi nastop v pokalu Uefe 2012/2013. Potem je prevzel Sturm Graz in Leeds United, a se je vrnil v Maribor in v sezonah od 2016 do 2020 osvajal tako domače lovorike kot evropske uvrstitve, tudi nastop v ligi prvakov v sezoni 2017/2018. V zadnjih letih je treniral Slovana iz Bratislave in ciprski Pafos.
Ante Šimundža
Mariborski napadalec (1971) je bil član prve mariborske zgodbe v ligi prvakov 1999/2000. Največji del svoje kariere je ostal ob Dravi in podobno je nadaljeval svojo trenersko pot. Kot pomočnik najprej v Celju, potem v Mariboru, kjer je bil prvi trener od leta 2013 do 2015. Dvakrat je bil prvak Slovenije, v sezoni 2014/2015 pa se je z ekipo uvrstil v ligo prvakov. Šimundža se je leta 2017 vrnil v Mursko Soboto in iz drugoligaškega moštva v štirih letih sestavil slovenskega prvaka. Lani je odšel za trenerja v Bolgarijo in postal državni prvak z ekipo Ludogorec.
Pavel Pinni
Eden najbolj zanimivih in hkrati najbolj podcenjenih slovenskih nogometnih trenerjev je Pavel Pinni (1950). V Novi Gorici, kjer je v mladosti tudi igral, je bil trener od leta 2002 do 2006. V tem času je osvojil kar tri zaporedne naslove državnega prvaka, pa še enega pokalnega za povrhu, kar ga uvršča med tri najuspešnejše slovenske trenerje, ki niso delali v tujini. Pinni se je kasneje z veliko manjšim uspehom udejstvoval v Celju in v ajdovskem Primorju ter se brez velikega pompa nenadoma upokojil, menda iz osebnih razlogov.
Branko Oblak
Za mnoge najboljši slovenski nogometaš vseh časov (1947) je v svoji karieri igral tako za Olimpijo kot Hajduk, za Schalke in Bayern. Za jugoslovansko reprezentanco je zbral 46 nastopov in dosegel šest golov. Manj, a še vedno uspešen je bil kot trener, marsikaj je postoril tudi z majhnimi klubi, kot sta bila Naklo in Črnuče. Branko Oblak je z Olimpijo, kjer je bil kar trikrat trener, postal prvak Slovenije. Oblak je bil trener mlade slovenske reprezentance, dve leti pa je vodil tudi prvo moštvo, ko so ga po dobrem startu odpustili zaradi slabih izidov.
Simon Rožman
Trener iz Štor pri Celju (1983) je začel svojo trenersko pot potem, ko je igral za Celje in predvsem za Štore. Usmeril se je v stroko in se po uspešnih sezonah v Celju ustalil v Domžalah, kjer je osvojil slovenski pokal in odigral solidno evropsko sezono. Po seriji slabših rezultatov se je preselil na Hrvaško, kjer je z Reko od leta 2019 do 2021 nanizal nekaj lepih uspehov, tudi pokal Hrvaške. Po slabih rezultatih so ga odpustili, v zadnji sezoni se je preselil najprej v Maribor in potem v Celje, a ni dosegel veliko. Zdaj se vrača v Domžale.
Dušan Kosić
Ljubljanski strokovnjak (1971) je eden rekorderjev po nastopih v slovenski ligi, samo za Olimpijo je recimo odigral 213 tekem. Nekaj malega je igral tudi za državno reprezentanco, potem pa se je usmeril v treniranje. Velik pečat je pustil pri Olimpiji in Triglavu, doslej njegov največji uspeh pa je gotovo osvojitev državnega naslova s Celjem v sezoni 2019/2020. To je tudi edini naslov, ki so ga doslej osvojili v Celju. V zadnjem času je trener Tabora iz Sežane, letos jim je uspelo ostati v prvi ligi, kar mnogi prav tako vidijo kot velik uspeh.