Namesto za cigarete denar dajala na stran in po treh letih kupila avto

Ob Svetovnem dnevu brez tobaka smo pregledali najnovejše statistične podatke o kadilcih v Sloveniji in govorili s posamezniki, ki so pripomogli, da je ta statistika vsako leto boljša. Dolgoročna vizija strategije Slovenije do leta 2040 je namreč, da bi postala družba brez tobaka. To pomeni, da bi tobačne in druge nikotinske izdelke, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, uporabljalo manj kot pet odstotkov prebivalcev. 

"Pomembna je krepitev sodelovanja med zdravstvenim, šolskim in finančnim resorjem. Šolski resor je ključen za preprečevanje začetka kajenja pri otrocih in mladostnikih, finančni resor pa je še posebej pomemben z vidika zmanjševanja cenovne dostopnosti tobačnih in povezanih izdelkov," pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje. 

Prav vsi sogovorniki so kaditi začeli v najstniških letih, večinoma zaradi vpliva družbe oziroma potrebe po občutku vključenosti. Nekatere je kasneje teplo zdravje, drugim se je zdel strošek previsok, nekateri so odnehali zaradi partnerjev, nekateri pa so imeli enostavno dovolj neprijetnega vonja. Prisluhnili smo njihovim zgodbam. 

52-letna Renata nehala po 33 letih: V hranilnik vsak dan dajala za škatlico cigaret in kupila avto

52-letna Renata Žavbi iz Medvod je redno začela kaditi pri 19 letih. Ker so vsi kadili, je želela poskusiti tudi sama in naslednjih 33 let ostala kadilka. Kot pravi, se je na opustitev pripravljala več let. "Najprej sem zmanjšala, da sem pokadila le še približno deset cigaret, kasneje le še pet in tako naprej," razlaga. Prišla je namreč do točke predinfarktnega stanja, prestala je tudi operacijo trojnega bypassa. "Postala sem srčna bolnica in vrstile so se preiskave. Mnogokrat sem morala v bolnišnico in ko ležiš v bolniški postelji, razmišljaš, kako boš pobegnil na cigareto," pripoveduje. 

Čeprav je bila na srčnem oddelku pod nadzorom, je večkrat pobegnila na cigareto. Spustila se je sedem nadstropij do pritličja in pred UKC-jem prižgala. "Moram reči, da me je to prizadelo. Počutila sem se slabo, da moram to početi. Bilo me je sram, saj sem vendar srčna bolnica, jaz pa kadim. Grozno," razlaga. 

Prav na dan mladosti leta 2019, ko je bila po posegu na preiskavi v UKU, se je odločila, da bo nehala kaditi. "In uspelo mi je. Nisem več posegla po cigareti, čeprav so bile krize in me je vleklo. Ampak sem bila trdna, močna, odločena," pravi. Še danes pomisli, da bi prižgala, a jo pri odločitvi drži močna motivacija. "Vsak dan v hranilnik vržem toliko, kot je stala škatlica cigaret, ko sem nehala kaditi," pove. S tem, ko je nabirala po 3,5 evra na dan, je v zadnjih letih prihranila dovolj, da je še malo dodala in si kupila avto. Zdaj se po cestah vozi v twingu, za katerega je plačala okoli 3500 evrov. 

Še danes da vsak dan štiri evre na stran. Kot pravi, varčuje za nov avto. "Koliko lahko prihranite v desetih letih! Za nov avto. Še kakšen evro dodaš in imaš avto. Sem motivirana in odločena," ponosno pove in doda, da nikoli več ne bo prižgala cigarete, ker to zmore: "Rečem si, kaj bom imela od tega, da prižgem? Prazno denarnico, nervozno stanje, pa še zdravju bi škodila," je prepričana.

54-letni Elvis je prenehal po 20 letih: Abstinenca od nikotina gre prav do bolečine

54-letni Elvis Rajhard, inženir strojništva, je kaditi začel sredi četrtega letnika srednje šole. Precej njegovih prijateljev je takrat že kadilo, sam pa prej potrebe ni čutil, a hkrati ni obsojal drugih. "Zakaj sem začel? Mislim, da iz dolgčasa," pripoveduje Rajhard. Ko je zjutraj doma pripravljen čakal na avtobus, je bila na mizi vedno škatlica cigaret, saj je kadila babica. "Pa sem enkrat prižgal cigareto. Kar tako brez zveze. Pa čez en teden še enkrat ... Čez nekaj tednov sem jih pač že kupil," pove. Najprej je škatlica zdržala cel teden, potem pa vedno manj, je povedal.

Kadil je dobrih 20 let (od leta 1986 do leta 2007 ali 2008). "Ne vem več točno, kdaj sem nehal," pravi. V tistem obdobju je začel dobivati migrene z avro. Kljub temu da ni bilo dokazane povezave med glavoboli in kajenjem, verjame, da je tudi to pripomoglo k temu, da je nehal. Da bo s kajenjem prenehal, je sicer načrtoval že nekaj časa. "Tako kot verjetno velika večina kadilcev, vedno si postaviš datum, kdaj boš prenehal, a vedno najdeš izgovor, zakaj pač ne."

Misli, da nikomur ne uspe v prvem poskusu in tudi njemu ni. "Mislim, da je bilo v približno pol leta potrebnih štiri do pet poskusov," razlaga, kaj točno je povzročilo tisti klik, pa ne ve. V prvih poskusih je vedno na glas oglaševal, da bo nehal, pa ni uspelo. Kot pravi, je bilo takrat samo veliko nataknjenosti in slabe volje. "Odvisnost od nikotina je res odvisnost, abstinenca gre prav do bolečine. Marsikatera obljuba se takrat prelomi," pripoveduje. 

Potem pa je samo od sebe nekaj preskočilo v glavi. "Ne vem, kako in zakaj. Odločitev brez velikega pompa in prekinitev. Žena prvih štiri, pet dni sploh ni opazila, da ne kadim. In sploh nisem bil siten," pravi Rajhard. Se pa je kar nekaj mesecev, kolikor se je pač lahko, izogibal druženjem ob kavi in pivu. "Kava in pivo brez cigarete nikakor nimata istega okusa," je zatrdil. Po šestih mesecih je ponovno prižgal cigareto. Pokadil je celo in bil totalno zadet. Še eno je prižgal po točno enem letu. "No, ta je šla v pepelnik po nekaj dimih. Popolnoma brez zveze. Le zakaj bi vdihoval vroč dim, sem si takrat rekel. Od takrat nimam nobene potrebe več," je sklenil.

30-letni Nejc je prenehal po osmih letih: Počasi sem že verjel vsem šalam, da mi itak ne bo nikoli uspelo

Razlogi, zakaj sploh pričnemo s kajenjem, so različni, a zelo pogosto gre za vpliv družbe. 30-letni Nejc Oblak je prvo cigareto prižgal pri 16 letih, ker je bilo to takrat v njegovi družbi, kot pravi, normalno. "Ko bi le bil kakšen bolj smiseln razlog, ampak je bila čista bedarija. Komentarji, kot so bili 'ful kul izgledaš s čikom', so se super zlili z mojim takratnim pomanjkanjem samozavesti," pravi Kranjskogorčan, ki že 12 let živi v Ljubljani in dodaja, da se ga je navada tako hitro prijela. 

30-letni Nejc je nehal kar nekajkrat, običajno za kakšen teden, mogoče celo mesec, a se je nato k navadi vedno znova vrnil. "Potem sem počasi že verjel vsem šalam na moj račun, da mi itak ne bo nikoli uspelo, in mi zato tudi nikoli ni," razmišlja. Po osmih letih pa se je poglobil v svojo navado. "Kaj zaboga nam je ljudem, da zakurimo neko posušeno rastlino in vdihavamo njen dim? Po kakšni logiki je to postalo smiselno?" se je spraševal.

Meni, da verjetno dejansko zelo malo ljudi kadi zaradi nikotina, čeprav je ta po njegovem mnenju dober izgovor, da nekateri ne zmorejo odnehati. "Mislim, da navezanost pride bolj s tem, da si, sploh v službi, lahko zato vzameš kratko pavzo, ki si je mogoče ne bi mogel ali ne bi smel, če ne bi kadil," pravi. Cigareto je rad prižgal s sodelavci, saj se je počutil povezanega, med njimi se je vendarle ustvarila nekakšna posebna vez, po drugi strani pa se je rad za nekaj minut umaknil na samo in – ironično – zadihal. "Vsi ti rituali so bili tisto, kar me je toliko časa držalo pri kajenju. Rituali so tudi tisto, kar nas pomiri in prizemlji, mi pa dober občutek pripisujemo samemu kajenju," meni. 

26-letna Ana je nehala po šestih letih: Če bi prižgala cigareto, bi verjetno spala na kavču

26-letna Ana je tako kaditi začela v drugem letniku gimnazije. "Do takrat sem bila sicer izrecno proti kajenju," pravi. Čeprav so jo prijatelji že več tednov zapored skušali prepričati, naj vsaj poskusi cigareto, se je nekaj tednov uspešno upirala. Na eni od srednješolskih zabav pa je vendarle popustila. "Poskusila sem en dim zvite cigarete, v kateri je bil tobak z okusom češnje," pojasnjuje in dodaja, da so jo uspeli prepričati predvsem zato, ker ji je tobak v vrečki lepo dišal. "Večkrat ko smo šli ven, večkrat smo tudi kadili," je še pripomnila. 

26-letna Ana je, sicer neredno, kadila šest let. "Bila so obdobja, ko več mesecev nisem kadila, predvsem ko nisem hodila na žurke, bilo pa je tudi obdobje, ko sem kupovala svoje škatlice cigaret," nam je zaupala. Večkrat je predvsem zaradi slabega počutja sama pri sebi rekla: "Ta je pa zadnja." "Na komentarje tistih redkih prijateljev, ki so me prepričevali, naj neham, se nisem ozirala, sem pa to zelo skrbno skrivala pred družino," pojasnjuje. 

Zadnjo cigareto je prižgala kakšen mesec po tem, ko je spoznala svojega partnerja. Ker je po duši in življenjskem slogu športnik, je bil močno proti kajenju. "Povedal mi je tudi, da ne želi imeti punce, ki kadi, ker mu to smrdi in je ne bi želel poljubiti," pravi Ana. Kakšen mesec po tem, ko sta se spoznala, ji je na neki zabavi prijalo kaditi. Nekoga je prosila za cigareto, jo prižgala, a še preden jo je dala v usta, jo je tudi ugasnila. "Razmišljala sem o tem, da partnerju ne želim ničesar skrivati, če bi izvedel, da sem kadila, pa bi bil verjetno razočaran. Tega si nikakor nisem želela in še danes, skoraj štiri leta kasneje, vztrajam," pravi. Pošalila se je še, da bi, če bi kadar koli prižgala cigareto, verjetno spala na kavču. 

24-letna Valentina je nehala po osmih letih: Pokadila sem zadnjo cigareto in si rekla, da je to to za ta denar

24-letna Valentina Orter iz okolice Žalca je, kot pravi, svojo kadilsko kariero začela pri 15 letih oz. v drugem letniku srednje šole. Ker je večina sošolcev med odmori hodila ven na cigareto, se jim je pridružila, saj se ni želela počutiti izključeno. "Najprej sem pokadila cigareto od sošolke, nato dve, potem pa sem si kupila svojo prvo škatlico. Modro škatlico Chesterfielda sem začela kaditi v zablodi, da lahko preneham, kadar koli želim," pove. 

Za vsako pokajeno cigareto si je metala pesek v oči, da je zadnja. "To se je vleklo osem let," pravi in dodaja, da se je v srednji šoli vse vrtelo okoli kavic, cigaret in zabav. "Štipendija je šla za cigarete, ko so postali predragi, pa sem začela kaditi tobak. Tudi hudič v sili muhe žre," pravi. Da naj odneha, jo je prepričeval tudi partner, a se je pogovor večkrat prelevil v prepir. "Na koncu sem mu vedno rekla, da od nečesa pa moram umreti," pripoveduje. 

V času koronavirusa je začela opažati težave z dihanjem. "Pa tudi zadihanostjo, obarvanimi prsti in rjavkastim izpljunkom, ki mi je dobesedno pognal strah v kosti," razlaga. Svoje simptome je začela raziskovati na spletu in se kot vsak, ki govori z "Google zdravnikom", ustrašila, da bi lahko imela KOP ali pljučnega raka. "Panika. Nočem umreti, vse vzamem nazaj."

Uradno je nehala v sklopu svoje novoletne zaobljube. 1. januarja 2021 ob 22. uri je pokadila zadnjo cigareto in si sama pri sebi rekla: "To je to za ta denar." Čeprav so bili prvi tedni naporni, je pričakovala, da bo veliko hujše. Na koncu je ugotovila, da gre le za grdo razvado. Spremenila je način življenja, seveda korak za korakom. Namesto, da bi kadila, je šla v hribe ali fitnes. 

"Po štirih mesecih, odkar sem nehala, so me diagnosticirali z astmo, ki sem jo verjetno imela že prej, ampak me zaradi kajenja ni noben jemal resno," razlaga. Prebrala je ogromno člankov, začela uporabljati aplikacijo Smoke free, ki ji je, kot pravi, zelo pomagala. Pridobila je tudi nekaj kilogramov, a se je odločila, da bo dala telesu čas za regeneracijo po kajenju. "Nenazadnje je tudi to velik šok za telo," pravi in poudarja, da je vse, kar moraš imeti volja, volja in še enkrat volja.

Kaj tisti, ki jim je uspelo, svetujejo tistim, ki morda želijo odnehati, pa jim nikakor ne uspe?

Vsak kadilec je osebnost zase in vsak ima neko svojo obliko kajenja in zasvojenosti. Temu je potrebno prilagoditi tudi zdravljenje in nasvete. Vsekakor ne obstaja čarobna palčka, s katero bi lahko pomagali in tudi ne obstaja splošni recept. Pomembno je, da se vsak kadilec ali kadilka odloči za opustitev. In ko se odloči, ji/mu je potrebno pomagati, da vztraja in premaga abstinenčne težave, ki pri večini nastopijo. Ob prenehanju kajenja pa je izjemno pomembna telesna aktivnost in celovita sprememba načina življenja (tudi način prehranjevanja), sporočajo z Ministrstva za zdravje.

Kaj pa nasveti iz prakse?

"Ne se truditi popolnoma spremeniti življenje čez noč, ta naloga je res skoraj nemogoča," meni 30-letni Nejc, ki pravi, da je vse, ampak res vse, kar je treba narediti na začetku, to, da obdržiš vse navade in rituale, samo izločiš cigarete. "Ko delaš, si vzameš tistih 10 minutk in greš na svež zrak. Čisto na kratko, da se v glavi malo resetiraš. Vzameš si tisto pavzo. Lahko greš, če si posebej drzne narave, tudi z drugimi na čik pavzo zaradi družbe in debate, samo da zraven ne kadiš," je povedal in pripomnil, da se ne velja nalepiti na soseda in vdihavati njegovega dima. Prepričan je še, da pomaga, če imaš nekoga, ki mu zaupaš in lahko podpre ter krepi tvojo odločitev in vero vase. "Taki ljudje so zlata vredni," je dodal. 

54-letni Elvis ne ve, kaj je recept za opustitev, a meni, da razni nadomestki z nikotinom niso rešitev. "Mogoče bi bil korak v pravo smer, če se gre iz cigaret na t. i. vejp. Naj bi naredil manj škode," pravi, a dodaja, da se mora človek sam prepričati, da vdihavanje vročega dima, katrana, nikotina in raznih drugih substanc ne more blagodejno delovati na naše telo. "Opečene brbončice pa niti blizu ne morejo zaznati vseh okusov, zdaj uporabljam precej manj začimb. No, navsezadnje ni nezanemarljivo. Ko kadilec pride v družbo nekadilcev ... Vonj njegove obleke je prepoznaven že na razdaljo. Milo rečeno," je še naštel.

52-letna Renata je prepričana, da se da in da to zmore prav vsak. "Samo v glavi si moraš urediti, kaj želiš. In kaj pridobiš? Odločnost in zdravo življenje," je še povedala. 

Podobno pravi tudi 24-letna Valentina. Čeprav jo je velikokrat zamikal vonj cigareta, si je rekla, da ne bo vrgla stran vsega, kar je doslej zgradila. "To je res nepozabna šola za celo življenje, spoznaš sebe, spoznaš družbo (ali celo zamenjaš) in začneš gledati svet z odprtimi očmi. Priznam, je velik izziv in bodi nanj pripravljen, ampak tudi Rim ni stal v enem dnevu. Če ti ne uspe danes, je jutri nov dan za nove začetke in izzive. Poslušaj, kaj ti telo govori. Verjamem, da lahko uspe vsakemu, če si to želi," je prepričana.

"Sama nisem nehala, ker bi mi partner prepovedal, ampak ker sama nisem želela zaradi nezdrave navade izgubiti njegovega spoštovanja," pravi 26-letna Ana, ki meni, da je najpomembnejša močna notranja motivacija.

V Sloveniji na voljo več brezplačnih oblik pomoči za odvajanje od kajenja

V Sloveniji je na voljo več različnih in brezplačnih oblik pomoči oz. je ta pomoč financirana s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru posebnih programov. Napotitev je mogoča brez posebne napotnice s strani osebnega zdravnika ali medicinske sestre v ambulanti družinske medicine, lahko pa vsak zainteresirani sam pristopi brez napotitve v takšen program. 

V zdravstvenih domovih v okviru Zdravstveno-vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja, ki se lahko izvaja kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje. Terapevt najprej ugotovi, kakšna je zasvojenost posameznega kadilca in kakšen je način rabe tobačnega ali povezanega izdelka, na podlagi tega pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje in predlaga najprimernejše načine zdravljenja. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo) in farmakološko zdravljenje. Izbira farmakološkega zdravljenja je odvisna od bolnikovih želja, anamneze in kontraindikacij. 

V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja (žvečilke, obliži in inhalatorji), ki lahko olajšajo odtegnitvene simptome. Zdravila na recept pa lahko predpiše osebni zdravnik, še pravijo na ministrstvu.