kočevsko-ribniško

Slovenija praznuje dan upora proti okupatorju; na Mali gori pri Ribnici brez Pahorja

27.4.2022 | 08:50 | STA; M. K.

Fotografija je simbolična, z enega minulih pohodov ''Novo mesto v žici'', ki je na sporedu tudi danes. (Foto: arhiv DL)

Slovenija danes praznuje dan upora proti okupatorju, s katerim se spominjamo slovenskega odporništva in nastanka Osvobodilne fronte (OF), ključne odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Osrednja slovesnost je potekala v torek na Mali Gori nad Ribnico, danes pa bo državljane nagovoril predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik Pahor bo danes v predsedniški palači nagovoril državljane, z nagovorom se mu bo pridružil tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Marijan Križman. Pred tem bosta skupaj položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini. Pred predsedniško palačo bo med 9. in 21. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske, ob prazniku pa bo v predsedniški palači tudi dan odprtih vrat.

Predsednik DZ Igor Zorčič in ljubljanski župan Zoran Janković bosta ob 9. uri položila venec h Grobnici narodnih herojev. Ljubljanski župan bo uro kasneje venec položil še k spomeniku OF pred Vidmarjevo vilo, so sporočili iz Mestne občine Ljubljana. K obema spomenikoma bo vence položila tudi delegacija Socialnih demokratov.

Ob dnevu upora proti okupatorju, ki je dela prost dan, bodo slovesnosti potekale tudi drugod po Sloveniji. Državna proslava je potekala v torek na Mali gori pri Ribnici. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je v govoru izpostavil vsakodnevne razprtije in pozval k njihovemu preseganju.

Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941, ko so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperalistično fronto. Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.

Kovšca: Presezimo vsakodnevne razprtije, kot so znali to naši predniki

Na Mali gori pri Ribnici je torej včeraj na mestu, kjer so se Tigrovci leta 1941 spopadli z okupatorjem, potekala državna proslava ob dnevu upora. Predsednik DS Alojz Kovšca je v govoru izpostavil vsakodnevne razprtije in pozval k njihovemu preseganju, kot so to počeli naši predniki, ki so znali "v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo".

Kovšca je v slavnostnem govoru spomnil, da so se trije člani ilegalne organizacije TIGR, Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja, leta 1941 na Mali gori spopadli z italijansko patruljo in tako "v imenu svobode tvegali svoja življenja kot prvi uporniki proti fašizmu in nacizmu v tedanji močno naelektreni Evropi".

Njihova vloga je bila po prepričanju predsednika državnega sveta neprecenljiva. "Zato je prav, da letošnji dan upora proti okupatorju posvetimo njim, tem srčnim borcem za svobodo, ki so bili dolga leta oropani identitete. Dejstvo namreč je, da je bil njihov prispevek k svobodi dolga leta zamolčan, prav tako tudi zgodovinski pomen borcev TIGR," je dejal.

Težnje in boj Tigrovcev je po besedah Kovšce danes mogoče povezati z zahtevo slovenskega naroda po svobodi in samoodločbi, ob čemer je poudaril, da ima vsak narod "elementarno pravico do obstoja in izražanja nacionalne samobitnosti". "Svoboda je namreč vrednota, ki je nad življenjem. Življenje brez svobode ni življenje, ampak životarjenje," je dejal.

Slovenci kot maloštevilčen narod se moramo po njegovih besedah zavedati, da se boj za svobodo odvija po vsem svetu vsak trenutek in da je lahko že jutri nepredvidljiv. Zato ne "smemo molčati in zgolj s strani opazovati boje drugih malih narodov za svobodo in neodvisnost". "Padec vsakega izmed njih je lahko korak bližje padcu našega naroda. Četudi ti narodi niso blizu naših mej, nam morajo biti blizu v srcih, mislih in dejanjih," je pozval.

Ocenil je, da ni nič "narobe, če se Slovenci delimo po svetovnem nazoru, veri, življenjskih navadah, če smo le enotni v enem: slovenski narod je svoboden in suveren na svojih ognjiščih". "Nikoli nismo bili agresorji, smo pa znali svojo grudo braniti pred njimi in jo bomo znali ubraniti tudi v prihodnje, vse dokler bo živ slovenski duh uporništva ter ponosa," je dejal.

Na koncu se je dotaknil še aktualnih razmer v državi. "Veliko je besed sovraštva, zamer in krivde med nami, pa vendar so tudi besede ponosa, sodelovanja in povezovanja, ki prinašajo bolj svetlo luč med nas in bi jih prav zato morali imeti za zgled v naših dnevnih peripetijah in razprtijah. Naši predniki so znali v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo. Dajmo jo tudi mi danes. Naj bo ta praznik, dan upora proti okupatorju, praznik slovenske trme, poguma, vstajništva, pa tudi praznik svetlobe in miru. Praznujmo ga, že zavoljo naših pogumnih prednikov, kot en povezan narod v duhu solidarnosti in strpnosti," je pozval.

Državne proslave sta se med drugimi udeležila premier Janez Janša in ribniški župan Samo Pogorelc. Janša je ob tej priložnosti položil spominski venec k obeležju TIGR.

Predsednik republike Borut Pahor se proslave ni udeležil, saj se je na povabilo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića mudil v Zagrebu. Kot je pojasnil ob robu srečanja s predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom, se je z Milanovićem želel srečati pred četrtkovim obiskom nemškega predsednika Franka-Walterja Steinmeierja v Berlinu. Ob tem je poudaril, da če je predsednik republike v državi, se proslave mora udeležiti. "Bil bi tudi na tej, tudi če ni sklicana točno po mojih željah," je dodal. Pahor se namreč ne strinja z izbiro lokacije proslave, so minuli teden sporočili iz njegovega urada.

Na Mali gori pri Ribnici so se 13. maja 1941 Zelen, Majnik in Kravanja spopadli z italijansko patruljo, kar za mnoge velja za prvi spopad z okupatorjem v drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. V spopadu je bil vodja Zelen ubit, Kravanja je bil ranjen in ujet, a je pozneje pobegnil, Majnik pa je pobegnil že ob spopadu.

‹ nazaj