Motnja diagnostike
Pixabay
Motnja aktivnosti in pozornosti (ADHD) je že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja predmet javnih polemik; bodisi o rabi stimulativnih zdravil pri otrocih bodisi o možnostih pretirane ali prenizke diagnostike pri odraslih. Število primerov v Sloveniji narašča.
Ker gre za simptome v smeri hiperaktivnosti, impulzivnosti in znižanja pozornosti, je bil dolgo pripisan predvsem otrokom, a pri večini se ADHD nadaljuje tudi v odraslost. Pri nas se morajo za diagnostiko simptomi pojaviti do 12. leta, a jih je težje prepoznati, kadar so manj tipični. Tako diagnoza pogosteje spregleda deklice, ki npr. pouka kljub nepozornosti ne motijo, kar lahko v odraslosti močno vpliva na njihova življenja.
Razlike pri prepoznavanju ADHD glede na spol in druge vidike kažejo, da bi bilo v procesu poleg prisotnosti simptomov dobro upoštevati tudi druge – družbene – dejavnike. Vsi bi namreč morali imeti priložnost za dobro mentalno zdravje, ne glede na to, kako (ne)konvencionalen je naš izraz duševnega stanja.
Agrument ustvarja Danes je nov dan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.