Nastop telovadke Teje Belak, ki je bila pred evropskim prvenstvom v gimnastiki glavni up za osvojitev kolajne, se je v olimpijski dvorani v Münchnu končal klavrno po vsega petih sekundah. Ljubljančanka je namreč v kvalifikacijah preskoka pri prvem skoku padla ter z oceno 11,300 zapravila vse možnosti za kolajno. Ko ji je popustil adrenalin po razočaranju, je med hojo na parterju začutila bolečine v desnem gležnju ter trenerju Andreju Mavriču signalizirala, da v drugo ne bo skakala. Z oceno 11,300 ni imela več možnosti za uvrstitev v finale. Prvi nastop na velikem tekmovanju po porodu je 28-letna telovadka končala v solzah. Tjaša Kysselef je svoja skoka opravila solidno, kar pa je bilo za skoraj štiri desetinke premalo, da bi se z oceno 12,866 (prvi skok 13,133, drugi 12,600) uvrstila v finale. Končala je na 14. mestu, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev.
Ni čas za prihodnost
»Nisem le razočarana, sem precej več kot to. Sploh ne vem natančno, kaj se mi je pripetilo. Jezna sem, ker mi je šlo v Münchnu vse kot po maslu. Odlična sem bila na vseh treningih, se počutila dobro, potem pa ... Ne bom razmišljala o prihodnosti, ker je realnost tako slaba. Rada bi šla čim hitreje domov, pa četudi peš,« je v mešani coni razlagala Teja Belak. Bolečine v gležnju so bile hude, besede težke, okus poraza grenak do potankosti. Očitala si je marsikaj. A naj to ostane v Münchnu, saj je bila vselej predana in vzorna športnica.
Tjaša Kysselef je po treh izmenah sicer še držala šesto mesto na preskoku, a se je zavedala, da je zadnja izmena, v kateri so tekmovale najboljše štiri reprezentance z zadnjih olimpijskih iger, premočna za uvrstitev med najboljšo osmerico. »Pri obeh skokih sem sicer obstala na nogah, to pa je bilo vse. Bila sem solidna, a pustila pol točke. Zaenkrat lahko rečem le, da imam dovolj bolečin v kolenu, ob katerih ne pomaga več nobena tableta. Čakajo me dodatne preiskave. Upam, da bo magnetna resonanca pokazala, kje je težava,« ni bila nič kaj dobre volje Tjaša Kysselef.
Pohvale preostali trojici
Andrej Mavrič je vselej neposreden, po münchenskem razočaranju ni bil nič manj razjarjen, čeprav se je do druženja z nami že nadihal nekaj zraka, saj so telovadke tekmovale še na dvovišinski bradlji. »Celoten vtis je pokvaril Tejin ponesrečen nastop. V Münchnu smo se lahko na številnih treningih prepričali, da je kljub starosti in materinstvu obdržala stik z najboljšimi telovadkami na preskoku. To nam je vlivalo optimizem in komaj smo čakali tekmo. Nato pa ... To se ni zgodilo prvič. Tjaša že v preteklosti na velikih tekmovanjih večkrat ni pokazala svojega potenciala. Ta je resnično visok. A rezultati v obliki kolajne tega ne potrjujejo,« je pripovedoval trener Zelene jame ter nadaljeval: »Je že res, da bo letos v Liverpoolu še svetovno prvenstvo, a to je zgolj slaba tolažba. Naš vrhunec sezone je bil v Münchnu in tu nismo upravičili pričakovanj. Težko je reči karkoli za naprej, saj se moramo najprej pobrati. To pa ne bo lahko.«
Pohvaliti kaže mlade slovenske telovadke. Tako Zala Trtnik kot Lucija Hribar sta do dvovišinske bradlje svoje nastope v mnogoboju izvedli zelo dobro, prejeli sta tudi visoke ocene. Na zadnjem orodju sta po enkrat padli, a vseeno končali na 35. (Lucija Hribar je zbrala 48,665 točke) in 41. mestu (Zala Trtnik je zbrala 47,698 točke). »Zelo sem zadovoljna. Dobila sem veliko motivacijo za naprej,« je žarela Zala Trtnik. »V zadnjem času mi ni šlo na gredi, na prvenstvu pa sem bila zelo dobra. Ker je bil začetek dober, sem v nadaljevanju kar poletela. Seveda mi je žal, da sem enkrat padla z bradlje, a moram biti v celoti zadovoljna. Upam, da sem bila dovolj dobra, da sem si zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu v mnogoboju,« je povedala Lucija Hribar. Tudi Sara King je dobila pomembne izkušnje, dejala pa je, da je imela predvsem zaradi treme rezerve na gredi. »Lucija, Zala in Sara so tekmovale super. Dokazale so, da so dobre telovadke in to je spodbudno,« je preostali del slovenske reprezentance pohvalil Andrej Mavrič.
V olimpijski dvorani je bilo najbolj bučno v prvi izmeni, ko so tekmovale nemške telovadke. Najbolj zanimivo pa je bilo spremljati čustvene izlive romunskega trenerja, ki so ga napake njegovih telovadk tako iztirile, da ni bilo prijetno spremljati njegovega besa niti nekaj metrov nad njim na novinarski tribuni. Nastopi telovadk iz nekdaj največje gimnastične velesile se vsaj z vrha dvorane zdijo precej bolj stresni kot v drugih reprezentancah. Najboljša Romunka je bila v mnogoboju Ana Barbosu na sedmem mestu. x
