V OZS so v današnjem sporočilu za javnost ponovili, da pomanjkanje delavcev predstavlja veliko težavo za slovensko gospodarstvo, zato so številni obrtniki in podjetniki primorani zaposlovati delavce iz Indije, Filipinov, Bangladeša in drugih držav zunaj Evrope.
Ti tujci za delo v Sloveniji potrebujejo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, postopki za njegovo pridobitev pa trajajo tudi več mesecev. V OZS bi jih zato uredili po vzoru zakona o intervencijskih ukrepih za odpravo posledic poplav iz zemeljskih plazov iz avgusta 2023, in sicer za vse poklice v vseh dejavnostih.
Drugi intervencijski zakon po poplavah je začel veljati 2. septembra, med drugim pa je predvidel skrajšanje postopkov za zaposlovanje tujcev, ki se zaposlijo v poklicih, potrebnih za odpravo posledic poplav, ter prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum za vstop in prebivanje v Sloveniji.
Upravna enota mora v treh mesecih presoditi, ali tujcem izdati enotno dovoljenje za prebivanje in delo ali ne, Zavod RS za zaposlovanje pa mora izdajo delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo teh tujcev reševati prednostno; postopke mora končati najpozneje v desetih dneh. Pri tem ni potreben nadzor trga dela (ugotavljanje pogoja, da v evidenci brezposelnih ni ustrezne osebe). Tujci tako lahko za delo poprimejo, že ko imajo papir zavoda, in jim ni treba čakati na odločitev upravne enote. Ukrep bo veljal do konca avgusta prihodnje leto.
"Obenem predlagamo, da se poenoti postopke na upravnih enotah po vsej Sloveniji in uvede boljši nadzor nad njimi, saj bi s tem pospešili odpravljanje zaostankov. Kot rešitev za odpravo zaostankov bi se lahko del pristojnosti upravnih enot preneslo na zavod za zaposlovanje, saj so upravne enote preobremenjene in kadrovsko podhranjene," so pojasnili v OZS.
Pomanjkanje delavcev delodajalci občutijo v različnih panogah, tako v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu, prevozništvu kot v drugih dejavnostih. V Sloveniji je bilo januarja skupaj, a brez kmetov, delovno aktivnih 919.966 oseb, od tega je bil delež tujcev že 15,28-odstoten. Januarja lani je bil delež tujcev med 907.072 delovno aktivnimi 13,97-odstoten, pet let prej, januarja 2018, pa denimo med 834.588 delovno aktivnimi 8,72-odstoten, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA pred dnevi posredoval državni statistični urad.
Glede na to, da se delodajalcem pogosto zelo mudi z zaposlitvijo tujca, bi bilo treba po njihovem mnenju olajšati tudi oddajo prstnih odtisov tujcem na upravnih enotah, ne samo na veleposlaništvih v tujini. "S tovrstnim načinom bi prav tako pospešili postopek pridobivanja enotnega dovoljenja za tujce. Cilj je, da se torej odpravijo vse nepotrebne birokratske ovire v postopku zaposlovanja tuje delovne sile," so zapisali.
Na ministrstvu za delo so sicer v zvezi z zaposlovanjem tujcev pred dnevi za STA pojasnili, da so naklonjeni vzpostavljanju dvostranskih sporazumov o zaposlovanju s primernimi državami, kakršna ima Slovenija sklenjena z BiH in Srbijo, trenutno pa je najbližje tovrsten dogovor s Filipini. Tudi do tega je sicer še dolga pot, saj ni bil podpisan še niti memorandum.
Skuša pa ministrstvo delodajalcem pri zaposlovanju tujcev pomagati tudi z drugimi ukrepi. Med drugim pripravlja novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Osnutek skladno z evropsko zakonodajo ureja pogoje in postopek pridobitve t. i. modre karte EU oz. dovoljenja za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve za državljane tretjih držav.
Poleg tega predvideva, da se predvsem v poletnih in zimskih mesecih sezonsko delo uvede tudi v turizmu in gostinstvu. Državljani tretjih držav bi ga lahko opravljali na podlagi pridobitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo (do šest mesecev) ali pa na podlagi dovoljenja za sezonsko delo, ki ga izda zavod za zaposlovanje (do treh mesecev).
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.