dolenjska

Kako pomagati mladim? Vse več depresije, motenj vedenja in čustvovanja, anksioznosti

7.4.2023 | 10:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

Dr. Katja Brkič Golob, klinična psihologinja iz Zdravstvenega doma Novo mesto: "Duševno stanje otrok in mladostnikov je odraz stanja naše družbe."

Novo mesto - Letošnje leto je bilo v Sloveniji razglašeno za leto duševnega zdravja. Slednje je še kako pomembno, tudi pri otrocih in mladostnikih, kjer je zaznati povečanje tovrstnih stisk, drži pa tudi, da je tako laična kot strokovna javnost o tem dosti boj ozaveščena kot nekoč.

Da bi na tem področju lahko skupaj kaj naredili za boljše duševno zdravje otrok in mladostnikov, saj je to pogoj za dobro počutje vsakogar in predstavlja tudi pomembno osnovo za zdrav nadaljnji razvoj, je včeraj, ob svetovnem dnevu zdravja, na Univerzi v Novem mestu potekalo strokovno srečanje z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo skupaj.

Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predavateljicam.

Organizirali so ga Univerza v Novem mestu - Fakultete za zdravstvene vede, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Splošna bolnišnica Novo mesto, Zdravstveni dom Novo mesto in Mestna občina Novo mesto. Bilo je zelo obiskano, kar kaže na to, da je tema aktualna in tudi pereča.

Na srečanju so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, ki so s svojimi predavanji odkrivali današnje stanje v družbi in svetovali, kaj še storiti za krepitev duševnega zdravja otrok in posameznikov. Ne le vsak zase, ampak tudi skupaj, saj je le to prava pot za uspeh.

Želimo vzgajati popolneže

Da je duševno stanje odraz družbe, v kateri živimo, je poudarila dr. Katja Brkič Golob, klinična psihologinja iz Zdravstvenega doma Novo mesto. »Za naše duševno zdravje je pomembno, v kakšni družbi živimo in kakšni ljudje nas vzgajajo,« je dejala med drugim in iz svoje prakse v ambulanti, kjer srečuje najrazličnejše primere, povedala še, da duševno zdravje otrok in mladostnikov pogosto povezano z duševnim zdravjem odraslih, torej njihovih staršev. Nemalokrat se pokaže problem tudi tam.

Sicer pa je naša družba dandanes naravnana, da želimo vzgajati popolneže, perfekcioniste in tudi od tu izvira nemalo problemov. Brkič Golobova opaža med otroci in mladimi več motenj vedenja in čustvovanja, depresij – že pri predšolskih otrocih! – anksioznosti, vedenjskih motenj, itd. Ta porast je sicer povezan tudi z epidemijo covida-19.

Brkič Golobova poudarja pomembnost vzgoje v otroštvu, v prvih treh letih življenja, kajti »kar otrok vidi v stanju, ko je še dojenček, je to tudi njegova pot v odraslost.« Žalostno je bilo slišati, da današnji starši pogosto nimajo več časa otrokom brati pravljice …

Mnogo preveč pred zasloni

Mateja Sever, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., iz Splošne bolnišnice Novo mesto, je predavala o odvisnosti od zaslonov: "Manj je več."

Čeprav je raba zaslonov koristna, saj so računalniki, mobilni telefoni, itd. nepogrešljivi pri delu v službi in tudi v šoli, pri učenju, pa se pri nas že dlje časa srečujemo tudi s prekomerno rabo zaslonov. To problematiko si je za osrednjo temo svojega predavanja izbrala mag. Mateja Sever, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., iz Splošne bolnišnice Novo mesto.

»Dandanes smo priča velikemu porastu uporabe naprav z zasloni na vseh področjih življenja. Kljub temu, da so zasloni lahko marsikdaj koristni, pa se kažejo tudi njihovi negativni učinki, še posebno pri otrocih in mladostnikih,« je dejala Severjeva ter opozorila, kdaj morajo v družini zazvoniti alarmi. Ta virtualni svet namreč vse prepogosto nadomešča realnega, kar pa ne smemo dopustiti.

Smernice slovenskih psihologov so: otroci do dveh let bi morali biti brez zaslonov, najstniki od 13, do 18. leta starosti pa maksimalno 2 uri na dan. Praksa je žal čisto drugačna! Lanska raziskava FDV pove, da četrtina naših osnovnošolcev in srednješolcev uporablja pametni telefon med 3 in 5 ur na dan, 18 odstotkov v teh starosti od 5 do 10 ur, 11 odstotkov pa celo več kot pet ur. 11 odstotkov srednješolcev igra igrice več kot 10 ur na dan. Le 18 anketirancev je povedalo, da pametnega telefona ne uporablja.

Kaj pa kajenje? Novi tobačni in nikotinski izdelki

Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje

V razvitem svetu in v Sloveniji zadnja leta beležijo, da je odstotki kadilcev tako med odraslimi kot med mladostniki znižujejo. Pri nas je zdaj okrog 18 odstotkov kadilcev med odraslimi, zniževanje kadilcev med mladostniki pa beležijo od leta 2002 naprej, je povedala Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

A kaj, ko je industrija, ki je začela izgubljati prodajo in profite, začela razvijati nove tobačne in nikotinske izdelke, ki bi nadomestili del njihove izgube. Od leta 2006 se pri nas začnejo pojavljati elektronske cigarete, sledijo ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke. »Uporabniki teh izdelkov so izpostavljeni znatnim ravnem zdravju škodljivih snovi. Učinki dolgoročne uporabe teh izdelkov na zdravje še niso ustrezno raziskani, saj so na trgu še prekratek čas,« je poudarila Koprivnikarjeva.

Po omenjenih izdelkih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli, kar je povezano s pomembnimi tveganji, kot so zasvojenost z nikotinom, škodljivi učinki na v tem obdobju hitro razvijajoče se možgane ter zvišano tveganje za začetek kajenja cigaret. Da imajo pomembno vlogo pri preprečevanju uporabe tobačnih izdelkov, je med drugim opozorila Koprivnikarjeva.

Dva projekta za boljše duševno zdravje

Prof. dr. Karmen Erjavec in doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja iz Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede sta na strokovnem srečanju predstavili dva mednarodna Erasmus+ projekta, ki sta povezana s problematiko duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih.

V prvem projektu z naslovom Razvijanje večpoklicnega visokošolskega izobraževanja za spodbujanje duševnega zdravja in dobrega počutja v šolah (Well@School) skupaj s partnerji iz štirih evropskih univerz razvijajo digitalno platformo z odprtim dostopom, namenjeno strokovnim delavcem, ki delajo s šolsko populacijo otrok, da bi izboljšali ključne kompetence za promocijo duševnega zdravja pri šolskih otrocih. V drugem projektu z naslovom Spodbujanje duševnega zdravja in dobrega počutja z virtualno izmenjavo v srednjih šolah (wExchange), pa se razvijajo metode za podporo pismenosti o duševnem zdravju in spodbujanje duševnega dobrega počutja pri mladostnikih, s poudarkom na vrstniški podpori.

Ob koncu srečanja je sledila okrogla miza z naslovom Ali smo kot skupnost (dovolj) povezani za dobrobit otrok in mladostnikov? Slišati je bilo izkušnje in izzive, zbrani pa so srečanje zaključili z mislijo: Preventiva na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov smo vsi – starši, učitelji in zdravstveni delavci, ki znamo poskrbeti zase in smo tako lahko steber za naše mlade.

‹ nazaj