Portret Janeza Ludvika Schönlebna iz Nukovega izvoda Carniolia antiqua et nova (GS 6620). Foto: Arhiv NUK
Portret Janeza Ludvika Schönlebna iz Nukovega izvoda Carniolia antiqua et nova (GS 6620). Foto: Arhiv NUK

Večina Schönlebnovega opusa iz Nukovih zbirk ter iz Mestne knjižnice Ljubljana je javnosti dostopna tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Novembra 2020 je NUK-u z izrednimi sredstvi ministrstva za kulturo uspelo pridobiti tudi enega zanimivejših Schönlebnovih rokopisov, ki posredno priča o avtorjevih načrtih za dokončanje in izdajo druge knjige monumentalnega zgodovinskega dela Carniolia antiqua et nova, ki bo gotovo zanimiv za različne profile raziskovalcev slovenske pravne in kulturne zgodovine. To je kompilacija besedil z naslovom Varia statum politicum, judicialem, et oeconomicum Carnioliae concernentia (Razne politične, sodne in ekonomske zadeve dežele Kranjske).

Velikopotezni načrti za popis zgodovine Kranjske
Rokopis ni Schönlebnovo avtorsko delo, je pa nastal po njegovem naročilu in vsebuje tudi njegove pripise ter podpis na naslovni strani. Osnova rokopisa je besedilo neznanega avtorja, iz leta okoli 1590, ki ga je dal Schönleben prepisati svojemu pisarju, vsebuje pa tudi druge zanimive ter dragocene zapise. Večinoma so to besedila, ki so pomembna za slovensko pravno zgodovino. Po mnenju največje slovenske poznavalke življenja in opusa Janeza Ludvika Schönlebna, dr. Monike Deželak Trojar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je Schönleben besedila zbral za načrtovano drugo knjigo dela Carniolia antiqua et nova, v katerem je nameraval popisati kranjsko zgodovino od leta 1000 do svojega časa oziroma do leta 1660. Besedila, ki so omenjena v tem rokopisu, se namreč po njeni oceni skladajo z vsebinskim načrtom za drugi del tega dela, ki ga je pred leti našla v avstrijski narodni knjižnici. To pritrjuje tudi ugotovitvam Marka Pohlina in Antona Tomaža Linharta, ki sta že v 18. stoletju omenjala Schönlebnove zapiske oziroma osnutke za drugi del zgodovine Kranjske.

Portret cesarja Leopolda I. na notranji strani sprednje platnice. Foto: Arhiv NUK
Portret cesarja Leopolda I. na notranji strani sprednje platnice. Foto: Arhiv NUK

Poleg pravnih besedil kompilacija vsebuje tudi polemično različico molitve očenaš proti švedskemu kralju, poročilo o ljubljanski kapucinski pasijonski procesiji na veliki petek, ki je datirano v 1. junij 1681 (napisal ga je pater Amand, takratni gvardijan ljubljanskega kapucinskega samostana), recept za tablete iz aloe vere in dopasni portret cesarja Leopolda I.

Po mnenju dr. Monike Deželak Trojar je Schönleben rokopis še za časa svojega življenja podaril svojemu nečaku kronistu, zgodovinarju in pravniku ter soustanovitelju Akademije operozov Janezu Gregorju Dolničarju. To dokazujeta Dolničarjev rokopisni in tiskani ekslibris, prvi je datiran v leto 1679, drugi pa v leto 1680. Morda je prav v tem času nastal tudi Leopoldov portret na notranji strani sprednje platnice. Janez Gregor Dolničar pa je bil le eden od nekdanjih pomembnih lastnikov tega rokopisa.

V prvi polovici 19. stoletja je bil namreč v lasti barona Antona II. Codellija, kranjskega deželnega glavarja in ravnatelja Zgodovinskega društva za Kranjsko. O tem priča seznam rokopisov, ki jih je društvo pridobilo leta 1856. Kot kaže, ga je preučeval tudi tajnik Zgodovinskega društva August Dimitz, ki ga je v svoji knjigi Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 omenil v kontekstu obiska vojvode Wilhelma v Ljubljani leta 1396. Pozneje je rokopis prešel v last avstrijskega pravnega zgodovinarja in numizmatika Arnolda Luschina von Ebengreutha, ki ga je nato podaril svojemu študentu Maxu Rintelenu.

Naslovna stran rokopisa Varia statum politicum, judicialem, et oeconomicum Carnioliae concernentia, s Schönlebnovim podpisom in Dolničarjevim tiskanim ekslibrisom.Foto: Arhiv NUK
Naslovna stran rokopisa Varia statum politicum, judicialem, et oeconomicum Carnioliae concernentia, s Schönlebnovim podpisom in Dolničarjevim tiskanim ekslibrisom.Foto: Arhiv NUK

Zgovorni pripisi
V rokopisu se poleg prepisov pravnih (in drugih) besedil zvrstijo tudi Schönlebnovi lastnoročni komentarji in zabeležke. Navadno so to krajši latinski povzetki daljših nemških besedilnih izsekov. Posebej zanimivi so Schönlebnovi komentarji in interpretacije pravnega spisa o vdovah, ki je nastal v času, ko je bil Ludwig Kirchberg (svetovalec Ferdinanda I. Habsburškega) maršal Spodnje Avstrije (to je bilo leta 1549). O nekaterih delih členov Schönleben nekoliko podvomi (in hoc valde dubito), o nekaterih pa izrazi svoje mnenje (arbitror) ali jih jasneje razloži.

Simbolično sklenjen krog
Ker je bil Janez Ludvik Schönleben med drugim tudi knjižničar v največji baročni knjižni zbirki na Kranjskem – Auerspergovi knjižnici, ni povsem izključeno, da je rokopis nastal prav na podlagi gradiva iz te knjižnice, ki je bila izvrstno založena z dragocenimi starimi in aktualnimi izdajami in jo je Schönleben pri svojem delu gotovo s pridom uporabljal. Zato bi lahko na neki način sklenili, da se je Nukova nova pridobitev pravzaprav simbolično vrnila na mesto svojega nastanka.

Dr. Sonja Svoljšak je skrbnica Zbirke starih tiskov v Nuku.