Odlikovanje najradikalnejšega

Franc Rode je Cerkev na Slovenskem pahnil na pot plenilskega kapitalizma

R.T.
27. 12. 2021, 18.30
Posodobljeno: 28. 12. 2021, 13.13
Deli članek:

Upokojeni kardinal in nekdanji ljubljanski nadškof Franc Rode, ki je bil danes z zlatim redom odlikovan za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev države ter njeno uveljavitev v svetu, je tik pred izdajo svoje biografije.

Bobo
Nekdanjemu ljubljanskemu nadškofu Francu Rodetu je za odlikovanje čestital tudi premier Janez Janša.

Sedeminosemdesetletni Franc Rode je nesporno najradikalnejši in najprodornejši duhovnik Cerkve na Slovenskem. Spomnimo se le njegovih srboritih pridig z Brezij, ki so po tem, ko je škofovski prestol ljubljanske nadškofije zapustil spravljivi in tihi škof Alojzij Šuštar, postajale viralne in z leti vse glasneje uperjene proti (levim) političnim oblastem oziroma vsemu, kar v Sloveniji ni povezano s Katoliško cerkvijo. 

»Vzvišen, samovšečen, aroganten«, svojega sobrata lazarista opisuje pater, ki ne želi biti imenovan, a o Rodetu v isti sapi dodaja, da je »brez dvoma izjemno inteligenten in nadarjen mislec, ki nerad sklepa kompromise«. Celo nad papeža Frančiška, svojega znanca iz argentinskega Buenos Airesa, se je Rode že brezsramno postavil, poroča hrvaški Jutranji list. Pred časom je ta časnik pisal o tem, da Rodeta motijo papeževi govori o socialni pravičnosti, in se pri tem skliceval na enega od pogovorov kardinala Rodeta za slovenske medije, »v katerem je dejal, da so papeževi nazori glede kapitalizma in socialne pravičnosti ideološko precej levi ter da je zaznamovan z okoljem, iz katerega prihaja«. Kot še navaja hrvaški časnik, je bil »Rode kot ljubljanski nadškof zvest svojim izseljenskim političnim idiosinkrazijam, zaostril je odnos s civilno družbo, Cerkev na Slovenskem pa je porinil na pot plenilskega kapitalizma«.

Pred dobrim desetletjem, ko so novinarji odkrili Rodetovo skrivno in izjemno dobro varovano namero(kot upokojeni cerkveni dostojanstvenik se je nameraval na starost preseliti v dvorec Goričane, ki ga je prav zanj obnavljala papirnica Goričane), je prvič moral skloniti glavo in priznati, da je pretirano razkošje integralni del njegove osebnosti: Rodetovi škofovski grbi nad prav vsemi marmornimi podboji vrat dvorca, ki so jih obelodanili mediji, so bili preveč tudi za njegovo ostro, lucidno misel in naposled je od namere, da se iz Vatikana preseli v razkošje dvorca Goričane, opustil, ljubljanska nadškofija in papirnica Goričane pa sta pristali celo v sodnem sporu, ki se je končal šele februarja letos. Rode danes živi v lastnem stanovanju v Rimu, kadar je v Sloveniji, pa pri sobratih lazaristih na Kodeljevem v Ljubljani.

Posli z Grassettom

Medijsko osvetljeno je bilo tudi pismo, ki ga je Rode le pet dni po tem, ko je spomladi leta 2006 postal kardinal, pisal takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši, v katerem je novopečeni kardinal, dotedanji prefekt ustanov posvečenega življenja, posredoval za italijansko družbo Grassetto, ki je gradila predor pod Trojanami. Janši je pisal, da je družba Grassetto, na katere stran se je Rode jasno postavil, pri gradnji predora na račun dodatnih del pridelala za 54 milijonov evrov izgube, ki da jih namerava izterjati od Darsa, in Janšev kabinet je takrat zadevo kljub protestu Darsa takoj posredoval sodišču. To je po dolgem pravdanju na prvi stopnji pred dvema letoma le delno ugodilo družbi Impresa Grassetto, Darsu, ki se je na prvostopenjsko sodbo pritožil, pa naložilo izplačilo najvišjega zneska, ki je kdaj doletel to državno družbo, deset milijonov evrov (brez obresti). Leta 2020 sta se Dars in Grassetto sodno poravnala, znesek pa je ostal poslovna skrivnost.

Ko so se začeli v dolgovih utapljati Zvonovi mariborske nadškofije, je bil Rode med tistimi, ki so od takratnega ljubljanskega metropolita Alojza Urana zahtevali, naj v mariborsko prepiše premoženje ljubljanske nadškofije (predvsem premoženje, ki ga še danes upravlja Gozdno gospodarstvo Bled, v lasti nadškofijske družbe Metropolitana). Ker Uran (pri odločitvi ga je podpiral tudi tedanji finančni minister Andrej Bajuk) za to ni želel niti slišati, je moral kasneje ob iz Vatikana sproženem ukrepu celo zapustiti domovino. Ukrep je temeljil na moralnih razlogih, od katerih je Cerkev kasneje odstopila, Uran pa se je rehabilitiral in do smrti užival velik ugled med verniki slovenske Cerkve.

Zloraba – črna pika naše cerkve

Največja afera, v katero je bil vpleten Rode, pa zagotovo sega v čas njegovega kaplanovanja v Celju, od koder je moral po prometni nesreči z mladoletno Bredo Petek oditi. A se je, kot je pred leti pisalo Delo, na Jožefov hrib, kjer je z babico živela Breda, ki sta ji kot trinajstletnici umrla oba starša, vračal. Delo in številne priče trdijo, da je Rode mladoletnico tudi spolno zlorabljal, o čemer je Breda, poročena Stelzer, pred leti spregovorila tudi za Delo oziroma za takratnega Delovega novinarja Dejana Karbo, ki je danes naš sodelavec. »Tanja Breda Stelzer, pred leti sem bil na njenem pogrebu, je bila ženska z oropano dušo. Vse to, kar grozljivega ji je storil ta v klerika preoblečeni mefisto, je zagotovo odromalo z njo v grob, a drobce te neprijetne zgodovine mi je vendarle uspelo ujeti, posneti, zapisati,« pravi Karba in dodaja: »Ker je Rode po letu dni umaknil tožbo zoper mene, s katero je nepremišljeno planil name in na moje tekste, ki so zgolj plastično orisovali dogajanje na Jožefovem hribu in dogajanje, ki je sledilo kasneje, lahko danes, ker v Sloveniji za isto stvar ne moreš dvakrat tožiti, povsem mirno ponovim vse, kar sem takrat zapisal, a za to verjetno nimate prostora. Zato bom vse skupaj strnil v zgolj dva stavka: Izmed vseh prestopkov duhovnikov, s katerimi se srečuje Cerkev na Slovenskem, je Rodetovo psihično in fizično zlorabljanje takrat mladoletne sirote zagotovo največja sramota, največja črna pika naše Cerkve. Še bolj neverjetno in zavržno pa je, da je morala ta žrtev prej, preden bi se ji kdorkoli opravičil za surove posege v njeno osebnost, umreti.«