Tako pri prenovi stanovanjskih hiš kot etažnih stanovanj se je zato smiselno obrniti na arhitekte in gradbenike – pomembno vlogo ima strokovnjak za gradbene konstrukcije oziroma statik. Sodelovanje izkušenega statika je še posebno nujno, ko se lotevamo rekonstrukcije obstoječega objekta. To je prenova, ki posega v nosilne elemente stavbe: temelje, nosilne zidove, stebre, preklade, medetažne plošče in ostrešja. Vsaka oslabitev konstrukcije namreč zmanjšuje odpornost stavbe proti silam teže, vetra in potresa. Po sedanjih predpisih je za rekonstrukcije potrebno gradbeno dovoljenje.

Vloga statika

Statik si objekt najprej ogleda in analizira obstoječo konstrukcijo, pri čemer mu je v veliko pomoč prvotna dokumentacija objekta. Včasih so potrebni tudi posegi, s katerimi se konstrukcijski elementi, skriti pod zaključnimi sloji, razkrijejo, odkopati je treba del temeljev in podobno.

Na podlagi ugotovitev in izračunov nato predlaga sprejemljive ukrepe za poseg v nosilne dele stavbe, ki so predvideni v arhitekturnem načrtu. Vendar gre pogosto več kot le za predlog, kako izpeljati želene spremembe, njegova naloga je tudi ocena statične trdnosti obstoječe konstrukcije. Ta je morda potrebna sanacije, čeprav na zunanjosti konstrukcijskih elementov niso vidne razpoke. Statična trdnost objekta se je namreč lahko poslabšala zaradi posedanja in premikov tal, potresnih sunkov, nepremišljenih gradbenih posegov v preteklosti in nepredvidene obtežbe. V teh primerih predlaga način statične sanacije in protipotresne utrditve stavbe.

Starejše hiše niso bile grajene po sedanjih standardih potresne trdnosti, potresna utrditev, če je potrebna, pa bo najcenejša ob celoviti energijski sanaciji ali rekonstrukciji. Ko menjamo zaključne sloje, obloge in instalacije na stavbi, namreč najpreprosteje dostopamo do nosilne konstrukcije, ki jo je treba pregledati, da se ugotovi njeno natančno stanje, in nato ustrezno ojačati. Pri tem posegamo v omete, tlake in zaključne obloge, ki bi jih tako ali tako zamenjali. Tudi gradbeni odri so takrat po­trebni že zaradi drugih popravil, potrebovali bomo samo en, sicer celovitejši projekt sanacije, postopek pridobivanja dovoljenj bo enkraten … Potres­na utrditev je ekonomična tudi v primeru, ko lesene strope zamenjujemo z armiranobetonskimi etažnimi ploščami, ker te lahko hkrati povežemo z zidovi, smiselne ukrepe je prav tako mogoče izvesti ob obnovi stopnišč in podobno.

Posegi v konstrukcijo pri prenovi

Posege v nosilne dele stavbe predstavljajo odstranitev dela konstrukcije, dograditev ali nadgraditev. Na oslabitev konstrukcije vplivajo odstranitev dela ali celotne nosilne stene, izdelava večjih odprtin v stenah ali stropih, vgradnja dvigal, preboji, utori, niše; do povečane obtežbe pa pride zaradi nadzidave stavbe, zamenjave stropov s težjimi, namestitve težje opreme ali izdelave težje fasade.

Načini statične sanacije

Posegi za statično utrditev stavbe so (glede na stanje konstrukcije) statična sanacija temeljev (obbetoniranje, podbetoniranje ali injektiranje temeljev), statična sanacija nosilnih zidov (ojačitev z armaturo ali injekcijskimi masami), statična sanacija medetažnih konstrukcij (najpogosteje z zamenjavo medetažne konstrukcije in izdelavo betonskih plošč v nosilnih stenah) in statična sanacija ostrešja (sidranje ostrešja v nosilne masivne dele hiše; lesena ostrešja se zaradi dotrajanosti materiala pogosto v celoti izvedejo na novo).

Načini protipotresne utrditve

Hkrati s statično sanacijo se izvede protipotresna utrditev. Pri zidanih stavbah je običajno treba zidove med seboj povezati na etažnih višinah, tako da se v višini stropov v vsaki etaži vgradijo jeklene protipotresne vezi, ki jih je mogoče pokriti z ometom, da so nemoteče. Če so stari kamniti zidovi v sredini votli, praznine pa le napolnjene z drobirjem, jih je mogoče utrditi z injektiran­jem. Izdela se lahko tudi armiranobetonski omet nosilnih zidov, medtem ko je pri med­etažnih ploščah priporočljiva zamenjava dotrajanih lesenih stropov z armiranobetonskimi ploščami ali izvedba utrditvenega estriha na obstoječih lesenih stropih.