»Ugotovili smo, da ukrajinske sile ogrožajo civiliste in kršijo vojno pravo s svojim delovanjem na naseljenih območjih,« je dejala generalna sekretarka Amnestyja Agnes Callamard, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem so pri organizaciji našteli več primerov, ko so ukrajinske sile civiliste izpostavile nevarnosti, med drugim v 19 mestih in vaseh v regijah Harkov in Mikolajiv ter v Donbasu. »Čeprav je ukrajinska vojska v obrambnem položaju, to ne pomeni, da ji ni treba spoštovati mednarodnega humanitarnega prava,« je dodala Callamardova.
Naseljena območja, kjer so bili nameščeni ukrajinski vojaki, so bila več kilometrov oddaljena od frontne črte, na voljo pa so bile »izvedljive alternative«, ki ne bi ogrožale civilistov, piše v poročilu organizacije. Njeni raziskovalci naj bi bili večkrat priče temu, da so ukrajinske sile uporabile bolnišnice za vojaška oporišča, na 22 lokacijah pa naj bi v ta namen uporabili šole.
»Nimamo vpliva na to, kaj počne vojska, vendar kljub temu plačujemo ceno,« so v poročilu citirali enega od prebivalcev omenjenih naseljenih območij.
Vendar pa so pri organizaciji ob tem opozorili, da taktike ukrajinskih branilcev »nikakor ne upravičujejo neselektivnih ruskih napadov«. Po njihovi oceni namreč nekateri ruski vojni zločini, tudi v mestu Harkov, niso bili povezani s to taktiko ukrajinskih sil, navaja AFP.
Kijev: To je nepošteno
Kijev je medtem poročilo organizacije Amnesty International ostro zavrnil in dejal, da je povezana s kremeljskimi propagandisti. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je obtožbe na račun ukrajinskih sil označil za nepoštene in pristranske.
Ukrajinske oborožene sile »sprejemajo vse ukrepe za premestitev civilistov na varnejša območja«, pa je v odzivu na poročilo na Twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak. Dodal je, da je »edina stvar, ki ogroža Ukrajince, ruska vojska rabljev in posiljevalcev«, ki je v Ukrajino po njegovih besedah prišla z namenom, da zagreši genocid.
V skladu s četrto Ženevsko konvencijo morajo vse vojskujoče se strani obvestiti civilno prebivalstvo o spopadih na območjih, kjer ti živijo, in jim od tam omogočiti evakuacijo.
Vojaški objekti, ki so legitimen vojaški cilj sovražne vojske, so v skladu s protokolom prve Ženevske konvencije definirani kot objekti, ki »zaradi svoje narave, lokacije, namena ali uporabe učinkovito prispevajo k vojaškemu delovanju in katerih popolno ali delno uničenje, zajetje ali nevtralizacija v takratnih okoliščinah zagotavlja določeno vojaško prednost«.
Prav tako so dovoljeni napadi na civilno infrastrukturo, kot so ceste, železnice, pristanišča, letališča in telekomunikacije, v kolikor to uporablja vojska. Vendar pa mora biti ob tem škoda, povzročena civilistom, proporcionalna v odnosu do vojne koristi, ki jo napad prinese.
