Kitajska je napovedala prekinitev dialoga z Združenimi državami Amerike pri vrsti vprašanj, med drugim o boju proti podnebnim spremembam, boju proti mednarodnemu kriminalu in proti trgovini z mamili, ter prekinitev komunikacije med vojskama, uvedla pa je tudi sankcije proti predsednici predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi in članom njene družine. S tem je ukrepe zaradi njenega obiska Tajvana razširila tudi na ZDA, medtem ko je že prej okoli Tajvana sprožila svoje največje vojaške vaje na tem območju doslej in proti Tajpeju uvedla ekonomske ukrepe. Diplomatsko se je odzvala še širše in na pogovor poklicala veleposlanike ZDA, Japonske in evropskih držav v skupini G7, potem ko je ta v izjavi zapisala, naj Kitajska obiska Pelosijeve ne izkorišča za ustvarjanje napetosti v Tajvanski ožini. Kitajski zunanji minister Wang Yi je tudi odpovedal srečanje z japonskim kolegom Jošimaso Hajašijem, ki je bilo predvideno ob robu zasedanja Zveze držav jugovzhodne Azije (Asean).
Kitajske vojaške vaje okoli Tajvana naj bi potekale do nedelje opoldne in so se še stopnjevale. Po navedbah kitajskih medijev je najmanj ena balistična raketa poletela neposredno čez otok. V vajah sodeluje najmanj sto kitajskih letal in deset bojnih ladij, pravi izstrelki padajo v vode v okolici Tajvana. Njegovo obrambno ministrstvo je sporočilo, da so letala in vojaške ladje v pripravljenosti in da se odzivajo na ravnanje kitajske vojske oziroma na prečkanje njenih letal in ladij čez sredinsko črto v Tajvanski ožini, kar da se je na kratko dogajalo. Sporočilo je tudi, da je v pripravljenosti ameriški sistem protiraketne obrambe patriot.
Namig, da obstaja izhod
V Združenih državah pravijo, da se Peking na obisk Pelosijeve na Tajvanu odziva pretirano in da si Washington ne želi krize ali spreminjanja statusa quo, po katerem ZDA Tajvana ne priznavajo. »Ni opravičila za ta skrajni, nesorazmeren in stopnjujoči se vojaški odgovor,« je dejal zunanji minister Antony Blinken. Zdi se, da je celo Pelosijeva poskusila nekoliko pomiriti duhove, ko je ob koncu svoje azijske turneje na Japonskem dejala, da njen obisk Tajvana »nikoli ni bil namenjen spreminjanju statusa quo«.
Pelosijeva je najvišja ameriška politična predstavnica, ki je obiskala Tajvan v zadnjih 25 letih. Izrazila je ameriško podporo otoku. Kitajska je že pred obiskom svarila, da ga bo razumela kot izzivanje in da se bo ostro odzvala. Predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu Jing Quan je včeraj sicer nakazal, da za Peking obstaja pot iz te zaostritve, a je ni natančno razložil. »Edina pot iz te krize je, da ameriška stran takoj potegne poteze in popravi napake ter odpravi velik učinek obiska Pelosijeve,« je dejal in dodal, da bi se morale ZDA izogibati »potiskanju medsebojnih odnosov na nevarno pot konfliktov«. Vprašanje je, koliko bi bili v Washingtonu takšne poteze pripravljeni potegniti.