V Izoli razburja načrtovani način nadomeščanja kmetijskih zemljišč

Občina Izola je danes v sodelovanju s stroko podrobneje predstavila okoliščine sprejemanja odločitev glede nadomeščanja kmetijskih zemljišč v občini, kot to predvideva julija sprejeti OPN. Na občini zagotavljajo, da bo nadomeščanje delno zapuščenih kmetijskih zemljišč za Drogo potekalo fazno in v sodelovanju s stroko. Izračuna stroškov niso podali.

IZOLA > Po julija sprejetem občinskem prostorskem načrtu (OPN), v zvezi z uveljavitvijo katerega je sicer za 9. januar prihodnje leto razpisan referendum, bodo v Izoli sedem hektarjev delno zapuščenih kmetijskih zemljišč za Drogo, kjer je predvidena nova poslovna cona, nadomestili z 11 hektarji nekdaj obdelovalnih površin v izolskem zaledju. Tja bi glede na končne potrebe prepeljali rodovitno zemljo z območja za Drogo.

V obeh primerih gre za zemljišča v državni lasti. Nadomestnih 11 hektarjev zemljišč je na obrobju obstoječih kmetijskih zemljišč, kar po navedbah občine pomeni, da se hkrati rešuje tudi problematika zaraščenih državnih zemljišč. Na občini pojasnjujejo tudi, da je bilo omenjenih 11 hektarjev zemljišč na terasastem območju izbranih zaradi najnižjih izvedbenih stroškov ter da je vzpostavljanje kmetijskih zemljišč v javnem interesu.

Za izvedbo nadomeščanja zemljišč je bila izdelana pedološka študija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je bila podlaga za pripravo OPN. Kot je danes dejala Marina Pintar z biotehniške fakultete, si vsi, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane, prvenstveno ne želijo posegov v kmetijsko zemljišče. A vendar, kot je dejala, ne moremo zanikati razvoja in naselitev in del razvoja gre tudi v smer posegov v kmetijska zemljišča.

Območje za Drogo je dolgoročno obsojeno na pozidavo

Tudi Leon Ravnikar s kmetijskega ministrstva je menil, da je območje za Drogo dolgoročno obsojeno na pozidavo. Sicer pa kot enega od ukrepov zagotavljanja kmetijskih zemljišč navedel tudi vračanje nezazidanih stavbnih zemljišč nazaj v kmetijsko rabo. In po njegovih podatkih je Občina Izola v postopku sprejemanja zadnjega OPN vrnila okoli 13 hektarjev zemljišč nazaj v primarno kmetijsko rabo.

Po besedah vodje urada za prostor in nepremičnine na Občini Izola Marka Starmana so postopki nadomeščanja zemljišč v okviru OPN natančno določeni, nadomeščanje kmetijskih zemljišč pa bo, kot je zagotovil, potekalo fazno in v sodelovanju s stroko. Tudi župan Občine Izola Danilo Markočič je ocenil, da je bil postopek priprave tega dela OPN in drugih delov skrbno izpeljan.

Razburjajo domnevno velike količine zemljine, ki jo bodo morali pripeljati

Javnost med drugim razburjajo domnevno velike količine zemljine, ki jo bodo morali prepeljati, da vzpostavijo ustrezno kmetijsko zemljišče. Podatek o tem, koliko zemljine bo treba prepeljati, bodo po županovih besedah vedeli v trenutku, ko bodo začeli nadomeščati zemljino in ko bosta izdana ustrezna odločba in soglasje. "Danes govoriti, da bo to 100, 200, 500 kamionov, je zelo neodgovorno," je dejal.

Če bi šlo za vzpostavljanje kmetijskega zemljišča na območju kamnoloma, potem bi po strokovnih smernicah morali navoziti en meter debelo plast zemlje, ampak pri tej nadomestni lokaciji ne gre za takšen primer, so pojasnili na novinarski konferenci, kjer tako niso postregli s točnim podatkom potrebnih količin. Prav tako niso znani stroški, ki bodo s prevozom nastali. Je pa Starman povedal, da je stroške agromelioracije dolžna kriti občina, je pa res, da je to lahko delno financirano iz komunalnega prispevka, ki pa ga plača investitor.

Pintarjeva, ki je danes glede na navedbe iz ene od anonimk pojasnila, da sama pri končni določitvi lokacij, ki predstavljajo nadomestno zemljišče, ni sodelovala. Je pa med drugim kot primere podobnega reševanja kmetijskih zemljišč navedla celo spodnjesavsko verigo hidroelektrarn, kjer so pri posegih na kmetijska zemljišča rodovitna tla prav tako premeščali na druge lokacije.

---