Ponedeljek, 27. 6. 2022, 20.46
1 leto, 9 mesecev
Članice Nata se pospešeno oborožujejo. Slovenije ni med njimi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,43
29
Slovenija je povsem zadnja in še vedno daleč od zadanih ciljev po kriteriju vlaganj v vojaško opremo, saj s 17,9 odstotka ne dosega dogovorjenega cilja zveze, da bi se za vojaško opremo namenilo 20 odstotkov obrambnega proračuna. Enak odstotek ima po tem kriteriju tudi Portugalska, na vrhu lestvice pa je Luksemburg s 54,2 odstotka.
Obrambni proračuni članic zveze Nato naraščajo že osmo leto zapored, je danes v Bruslju sporočil generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg. "Dva odstotka BDP sta vse bolj spodnja in ne zgornja meja," je ob predstavitvi poročila dejal Stoltenberg. Ta delež za obrambo dosega devet članic. Slovenija pa je z 1,22 odstotka BDP še vedno globoko pod to mejo. In glede na napovedi aktualnega obrambnega ministra se to pod vlado Roberta Goloba ne bo spremenilo.
Dva odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP) za obrambo dosega ali presega devet članic, 19 pa jih ima jasne načrte, da to dosežejo do leta 2024.
Slovenije sicer ni niti v slednji skupini – kot je sredi meseca na zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju povedal slovenski minister Marjan Šarec, bo Slovenija do leta 2024 izdatke za obrambo dvignila na 1,5 odstotka BDP, dva odstotka pa naj bi dosegla do leta 2030.
Kaj so Gibanje svoboda, Socialni demokrati in Levica zapisali v koalicijsko pogodbo o slovenski vojski, lahko preverite spodaj.
- Ustrezno posodobiti koncept obrambne politike, ki bo usklajen z zunanjepolitično strategijo Slovenije. Spodbujali bomo uporabo Slovenske vojske kot pomoč sistemu zaščite in reševanja pri sanaciji posledic naravnih nesreč ter kadar je to racionalno in utemeljeno.
- Ohraniti profesionalno slovensko vojsko, saj ima naborništvo negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces ter nenazadnje zmanjšuje kvaliteto vojske kot obrambne sile
- Novelirati zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026 ter opraviti revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme, in ustaviti vse postopke do zaključka revizije. Koalicija glede na spremenjene okoliščine ne podpira nakupa oklepnikov 8 x 8 Boxer. V ta namen bomo uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic.
- V skladu s spremenjenim obrambnim konceptom bomo modernizirali Slovensko vojsko. Na področju nakupa vojaške opreme bomo med prednostnimi kriteriji zahtevali opremo slovenskih visokotehnoloških in inovativnih podjetij. Prednost bomo dali opremi in zmogljivostim Slovenske vojske, ki zagotavljajo dvojno uporabnost – za njihovo osnovno poslanstvo ter za zaščito in reševanje.
- Spremenili bomo Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 skladno s posodobljenim konceptom obrambne politike.
- Pristojnosti napotovanja pripadnikov Slovenske vojske v tujino bomo prenesli na Državni zbor.
Glede na ocene iz poročila Nata bodo članice letos skupaj za obrambo namenile 1.051 milijard dolarjev ali 13 milijard več kot v letu 2020. Od tega so ZDA prispevale 723 milijard, preostale članice – brez Islandije, ki sicer je članica zavezništva, a nima svoje vojske in posledično ne obrambnih izdatkov – pa bodo skupaj za vojsko namenile 328 milijard dolarjev.
Le devet članic dosega dogovor
Povprečno vse članice za obrambo namenjajo 2,57 odstotka skupnih BDP. Evropa in Kanada brez ZDA sicer skupaj "le" 1,64 odstotka BDP. Glede na leto 2021 so se obrambni izdatki celotnega zavezništva realno povečali za 1,23 odstotka, Evrope in Kanade pa za 1,16 odstotka. Slovenski obrambni proračun se je glede na Natove podatke realno povečal za 2,81 odstotka.
Cilj Nata, da mora članica za obrambo nameniti dva odstotka svojega BDP, po ocenah za letošnje leto izpolnjuje devet članic, in sicer Grčija (3,76 odstotka), ZDA (3,47 odstotka), Poljska (2,42 odstotka), Litva (2,36 odstotka), Estonija (2,34 odstotka), Velika Britanija (2,12 odstotka), Latvija (2,10 odstotka), Hrvaška (2,03 odstotka) in Slovaška (2,00 odstotka).
Slovenija na dnu vseh lestvic
Najmanj v deležu BDP za obrambo namenja Luksemburg, in sicer 0,58 odstotka. Sledita Španija (1,01 odstotka) in Belgija (1,18 odstotka) ter skupaj Slovenija in Turčija z 1,22 odstotka.
Slovenija je povsem zadnja in še vedno daleč od zadanih ciljev po kriteriju vlaganj v vojaško opremo, saj s 17,9 odstotka ne dosega dogovorjenega cilja zveze, da bi se za vojaško opremo namenilo 20 odstotkov obrambnega proračuna. Enak odstotek ima po tem kriteriju tudi Portugalska, na vrhu lestvice pa je Luksemburg s 54,2 odstotka.
S 54,4 odstotka za plače vojakov je Slovenija trenutno na šestem mestu. Na vrhu po tem kriteriju so zdaj Portugalci s 63,1 odstotka obrambnega proračuna, najmanj pa v deležu proračuna za plače vojakov namenjajo v Luksemburgu – 24,1 odstotka.
Za vojaške operacije Slovenija namenja 24,1 odstotka obrambnega proračuna, za vojaške infrastrukturne projekte pa 3,6 odstotka. To je sicer več kot leta 2020, ko je ta delež znašal 1,8 odstotka, vendar pa je še vedno pod povprečjem. Največ za vojaške operacije namenja Velika Britanija, in sicer 38,9 odstotka celotnega proračuna.
29