Načrte za letošnje leto s pregledom preteklega leta so predstavniki Beletrine predstavili na današnji novinarski konferenci. Kot je povedal direktor Mitja Čander, kljub negotovostim, ki jih pred založništvo postavljajo globalne in slovenske razmere, med katerimi je inflacija, ostajajo pri svojih osnovnih vodilih, kot so sodelovanje, profesionalnost, odprtost, ustvarjalnost in inovativnost.
Lani so izdali 64 naslovov, v letošnjem letu jih nameravajo izdati 60, od tega jih bo približno polovica plod domačih avtorjev. Glavni urednik Urban Vovk je pojasnil, da skušajo slediti pestrosti in komunikativnosti del, v program pa vključujejo avtorje vseh generacij in se trudijo za enakovredno zastopanost spolov.
Med novostmi je napovedal romane Ferija Lainščka, Vesne Milek in Jasmina B. Freliha, zaključek trilogije kriminalk Irene Svetek, prevod literarnega prvenca Ane Marwan iz nemščine ter dela hišnih avtorjev Toneta Partljiča, Vlada Žabota, Aleša Štegra in Jurija Hudolina. Izšli bodo tudi komentar Tereze Vuk, žanrski hibrid Eve Mahkovic, avtobiografski intervju Ksenije Benedetti in biografija Gorazda Mrevljeta. S svojim programom se bodo podali še v svet gliv in v vodniška dela po Sloveniji in Ljubljani.
Mednarodna pesniška platforma Versopolis
Beletrina, ki je zrasla iz Študentske založbe pred 25 leti, se sicer posveča razvejani dejavnosti, povezani s knjigo in zgodbami, sledi digitalizaciji ter izkazuje posluh tudi za ranljive skupine. Vsebine se med seboj povezujejo in dopolnjujejo, vse pa so zasnovane z mislijo na slovenskega bralca, vendar z zavedanjem, da smo del širše skupnosti, je izpostavil programski direktor Aleš Šteger.
Primer tega je po njegovih besedah mednarodna pesniška platforma Versopolis, ki jo vodijo iz Ljubljane in bo letos ob rednih aktivnostih pripravila tudi globalno srečanje Poetry Expo z več kot 60 mednarodnimi partnerji. Podobno misel zasledujejo tudi pri obeh festivalih - marčevski Fabuli, na kateri med drugim pričakujejo ukrajinsko avtorico Oksano Zabužko in madžarskega avtorja Laszla Krasznahorkaija, ter avgustovskih Dnevih poezije in vina, na katerih bosta osrednja gosta litovski pesnik Eugenijus Ališanka in švicarska avtorica slovenskih korenin Ilma Rakusa.
V okviru evropskih sodelovanj je Beletrina z letom 2022 postala vodilni partner projektov ArtAct in Litmag. Prvi raziskuje učinke literature in umetnosti na svet, drugi vzhodnoevropske literarne revije po letu 1945 in njihov vpliv na procese demokratizacije v Evropi. Podobno razvejana kot dejavnost so tudi finančni viri. Kot je povedala izvršna direktorica Alma Čaušević Klemenčič, založba 40 odstotkov sredstev pridobi s prodajo, 40 odstotkov iz javnih virov ter 20 odstotkov pri evropskih in mednarodnih virih.
Konec leta namerava založba ponuditi še novo platformo BeletrinaDigital, za katero načrtujejo, da bo združevala zvočne in e-knjige v slovenskem in angleškem jeziku, aktualne filme s slovenskimi podnapisi in sinhronizirane risanke, izvirne podkaste ter izvirne tekstovne in video vsebine.
