Najmanjši in najmlajši evropski proizvajalec inštalacijskih stikal in vtičnic TEM Čatež, ki deluje v slikoviti dolenjski vasici Čatež, prav tisti, do katere je iz Litije popotoval pisatelj Fran Levstik, skupaj s sopotnikom Radivojem pa pot sklenil na hribu Zaplaz, ki se z romarsko cerkvijo z markantnima secesijskima zvonikoma boči nad krajem, bo prihodnjo pomlad pol stoletja svojega delovanja zaznamoval tudi z odprtjem novih proizvodno-skladiščnih prostorov. Oziroma nove poslovne hiše, kot pravijo sami, ki jo nujno potrebujejo za nadaljnji razvoj. Ob rekordnih lanskih rezultatih, ko so s prodajo na 26 trgih ustvarili dobrih 22 milijonov evrov prihodkov, je rekordna tudi vrednost naložbe.
V novo poslovno stavbo in tehnologijo bodo tokrat vložili deset milijonov evrov, največ v polstoletni zgodovini podjetja. Tokrat poudarjamo zato, ker so bili v podjetju s 165 zaposlenimi pred vsega petimi leti pred podobno naložbo, le da so takrat v širitev prostorov in opremo vlagali »le« 4,4 milijona evrov. A podobnost se tukaj ne konča.
Kot je povedal Andrej Bajuk, direktor in večinski lastnik podjetja, tudi tokrat, enako kot pred petimi leti, ne nameravajo zgraditi le navadne industrijske stavbe, ampak ji bodo tudi v tem primeru dodali elemente, ki jo bodo ozaljšali ter naredili drugačno, zaposlenim pa delo in počutje v njej naredili prijetnejše.
Ker je podjetje generator družbenega življenja v kraju, bo amfiteater, ki bo nastal pred stavbo, namenjen različnim prireditvam, poslovnim in kulturnim ter druženju zaposlenih. Vrata pa bodo odprta tudi bližnjim sosedom.
Dodajmo, da sta kakovost arhitekturne rešitve in estetika nove poslovne stavbe, ki so jo odprli v letu 2018, močno odmevali v strokovni javnosti in širše.
Mladi arhitekturni biro Jereb in Budja arhitekti je zanjo najprej prejel nagrado Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije zlati svinčnik, v letu 2020 pa še nagrado Prešernovega sklada. Zadnjo hkrati za poslovno stavbo TEM Čatež in materinski dom v Ljubljani.
V ozelenjeni novi stavbi tudi fitnes in savna
Pri desetmilijonski naložbi bodo sedem milijonov evrov vložili v zgradbo, tri pa v tehnologijo, je povedal Andrej Bajuk in pojasnil, da bo več kot polovica nove stavbe s šest tisoč kvadratnimi metri površine, za katero so se pripravljalna gradbena dela že začela, vkopana v zemljo. Za začetek bodo v kletnih prostorih parkirišča, prostor pa bo primeren tudi za opravljanje proizvodnje, ko se bo v prihodnosti za to pokazala potreba.
V nadzemnem delu, ki bo imel ozelenjeno fasado, bosta poleg proizvodnih, skladiščnih, pisarniških ter reprezentativnih prostorov tudi fitnes in savna za zaposlene. Kot je pojasnil sogovornik, bodo tudi tokrat dodali malo več od tistega, kar je nujno potrebno. Podobno, kot to počnejo pri svojem vsakdanjem delu, kjer se prav tako trudijo v izdelke dati več od nujno potrebnega, z razlikovalnimi prednostmi pa dokazovati, da so vredni dolgoročnega zaupanja, je poudaril.
Strateška usmeritev v stikala in vtičnice
Zgodba podjetja, ki je danes specializirano za razvoj, izdelavo in prodajo inštalacijskih stikal in vtičnic, v svoji ponudbi pa imajo tudi stikala za zatemnjevanje svetil – svojo inovacijo –, USB-polnilnike, vtičnice za internet, telefon, zvočnike, termostat, kartično stikalo, stikalo na prstni odtis in še bi lahko naštevali, se je začela v letu 1973, ko je ljubljanski proizvajalec malih gospodinjskih aparatov Elma na Čatežu ustanovil obrat z osmimi zaposlenimi, ki so za matično podjetje izdelovali elektroinštalacijske polizdelke.
A bi se v letu 1996 tudi skoraj končala, ko so se zaradi gospodarske krize in prezadolženosti znašli tik pred stečajem, ki so ga sicer uspešno obšli. Vodenje podjetja s sto zaposlenimi je prevzel takrat 30-letni Andrej Bajuk, štipendist podjetja, ki je pred tem v podjetju šest let kot diplomirani inženir strojništva opravljal različne položaje, ob prevzemu nove pa zaposlenim dal besedo, da bodo izplavali. Skupaj so zavihali rokave, ob finančni sanaciji pa sprejeli tudi strateško odločitev, da se razvojno usmerijo v stikala in vtičnice, ki so imeli v produktnem portfelju takrat manj kot desetodstotni delež.
Preboj z modularnimi stikali in vtičnicami
Prebojni korak v zgodbi podjetja pomeni razvoj modularnih stikal in vtičnic. Z blagovno znamko Modul, ki podjetju danes prinese 80 odstotkov prodaje, so na trg vstopili v letu 2003 in takrat kot prvi v regiji srednje Evrope v svoji ponudbi imeli obe rešitvi stikal in vtičnic, klasično in modularno. Pri zadnji se elementi, ki so lahko sestavljeni tudi v dveh vrstah, zlagajo kot legokocke, je pojasnil Dejan Bjelobaba, svetovalec direktorja.
Razvoj le še navzgor, tudi produktivnost
Da je šel razvoj podjetja strmo navzgor, dokazujejo različni kazalniki na grafih, ki smo si jih lahko ogledali med uvodnim pogovorom o dobrih praksah v proizvodnji podjetja.
Eden takšnih je denimo rast produktivnosti, ki se je v letih od 2013 do 2021 povečala za 77,1 odstotka. Kako jim je to uspelo? Kot je pojasnil Andrej Bajuk, so različni podatki, ki jih spremljajo, in analitika temelj nenehnih izboljšav, ki jih naredijo bodisi znotraj podjetja bodisi se na njihovi podlagi odločijo za nakup modernejših tehnologij in strojev, ki so namensko zasnovani za njihove potrebe. Gre za interdisciplinaren proces, pri katerih sodeluje široka inženirska ekipa podjetja.
Danilo Fišter, tehnični direktor, je poudaril tudi nenehna vlaganja v nove stroje in tehnologijo, ki znašajo od osem do 12 odstotkov prihodkov na leto. V okviru že omenjene naložbe denimo načrtujejo nakup nove avtomatizirane linije za montažo stikal, ki bo nadomestila delo 15 parov rok.
K rasti produktivnosti je v zadnjih letih veliko pripomogla tudi avtomatizacija, ki postane upravičena, ko proizvedene količine dosežejo več kot sto tisoč kosov na leto, hkrati pa z avtomatizacijo zagotovijo tudi višjo kakovost izdelkov, je dodal. Poleg tega pri velikoserijskih izdelkih te nenehno posodabljajo s ciljem čim bolj poenostaviti njihovo industrializacijo, sestavne dele zanje pa razvijajo tako, da jih lahko vgradijo v čim več različnih izdelkov.
Danes se v podjetju lahko pohvalijo tudi s skoraj dve tretjini višjo dodano vrednostjo na zaposlenega od slovenskega povprečja. Lani je ta znašala 78.401 evrov, v primerjavi z letom prej so jo povečali za desetino.
Navzoči na 26 trgih
S svojimi izdelki, ki so vgrajeni v različne objekte (hotele, apartmajska naselja, poslovne objekte, javne ustanove, trgovska središča, šole, športne in stanovanjske objekte, mobilne hiše in podobno), so navzoči na 26 trgih.
Vanje se je mogoče tudi odeti, kot dokazujeta obleki na izložbenih lutkah ob vhodu v poslovno stavbo, narejeni iz belih stikal modul 2M, ki so ju uporabili na enem od dogodkov meseca oblikovanja, ali pa sijoče sestavne dele izdelkov nositi kot nakit, je povedal Andrej Bajuk, preden smo vstopili v proizvodni del podjetja.
In se prej ustavili še ob razstavljenem električnem motorju, ki ga je v prostem času zasnoval in izdelal Matija Sever, vodja kreativnega razvoja. Uporabljajo ga zlasti za sejme in promocijske dogodke, manj za vožnjo, je povedal, ko smo občudovali motor, in dodal, da bo kmalu končal novo različico.
Poleg Slovenije, kjer so lani ustvarili 36 odstotkov prodaje, so med najpomembnejšimi trgi še Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Romunija, Kosovo, Grčija in Italija, je naštel Vinko Vovk, direktor prodaje, in dodal, da v zadnjih letih krepijo tržne aktivnosti na zahodnih trgih, denimo v Nemčiji in Skandinaviji, novosti in trende s teh trgov, kot je bila denimo odpoved uporabi halogena, ki jo je zahteval švedski trg, pa prenašajo v vse svoje izdelke.
Izdelki po meri kupca odpirajo vrata
Mesečno imajo v povprečju tisoč dobav izdelkov, za njihovo distribucijo do prodajnih mest večinoma poskrbijo sami.
Poleg distributerjev so glavne skupine kupcev trgovci z elektromaterialom, tehničnim blagom in centri »sam svoj mojster«, pa tudi gradbeni investitorji.
Med uporabniki njihovih izdelkov prevladujejo elektroinštalaterji, ki poleg zanesljivosti in kakovosti izdelkov cenijo zlasti preprosto možnost vgradnje.
Posredno so uporabniki tudi arhitekti in oblikovalci interierjev, s katerimi podjetje zelo tesno sodeluje in jim gre naproti pri uresničevanju oblikovalskih želja. Tudi z izdelavo le enega kosa, če ga denimo potrebujejo za prostor v vzorčnem stanovanju soseske v gradnji, je povedal Vinko Vovk.
In pri tem pokazal po meri razvite in izdelane okvirje stikal v zlati barvi ter različnih odtenkih bele barve. Andrej Bajuk je dodal, da v TEM Čatež slovijo po tem, da prisluhnejo željam in potrebam kupcev. Te so najbolj raznolike prav pri arhitektih, ki se jim, karikirano povedano, tudi tisoč odtenkov barve zdi premalo, medtem ko bi inštalaterji najraje uporabljali le eno ‒ belo ‒, trgovci pa bi bili čisto zadovoljni s tremi barvami ‒ belo, črno in sivo ‒, je v smehu ponazoril izzive, ki jih prednje postavljajo zahteve trga.
Eno takšnih drobnih stvari, ki jo kupci zelo cenijo, nam je Domen Mlakar, vodja tehnologije, pokazal ob ogledu proizvodnje, kjer na ročno sestavljene izdelke manjših serij z laserjem tiskajo različne napise in dekoracije. Ob petkih namreč nekaj časa namenijo tudi tiskanju imen in znakov na okrasne okvirje stikal, denimo za hotelske sobe. Tudi tako si odpirajo vrata do novih poslov, so poudarili sogovorniki.
Za razvoj od šest mesecev do leta dni
Čeprav so stikala in vtičnice na prvi pogled videti enostaven izdelek, sestavljen iz približno 20 delov iz termoplastov in kovinskih materialov, pa je njihova izdelava precej zahtevna, saj morajo vsi izpolnjevati mednarodne standarde, ki jih redno preverjajo mednarodni inštituti. Izpolnjevanje standardov za vsak izdelek preventivno vsako leto preverijo tudi sami v svojem elektrolaboratoriju.
Pri razvoju novih izdelkov in izboljšavah sedanjih se trudijo čim bolj slediti potrebam in željam različnih skupin kupcev in uporabnikov. Tudi zato je oddelek razvoja razdeljen na dva dela, kreativnega, kjer v predrazvoju proučijo želje kupcev in uporabnikov, nove ideje ter pričakovanja trga, in aplikativnega, ki poskrbi za industrializacijo izdelkov ob čim bolj optimizirani proizvodnji, ko novosti dobijo zeleno luč vodstva in prodaje, je pojasnil Iztok Lončar, vodja razvoja.
Razvoj povsem novega izdelka, ki vključuje tudi razvoj in izdelavo orodij za brizganje plastike in orodij za preoblikovanje kovin, traja od šest mesecev do leta dni. Približno leto dni so razvijali tudi novo družino izdelkov blagovne znamke Modul, ki jo bodo predstavili jeseni in ki bo po besedah Andreja Bajuka pomenila novo prelomnico v njihovi ponudbi.
V produktnem portfelju 3.500 izdelkov
Vsako leto v TEM Čatež izdelajo 18 milijonov kosov izdelkov, od tega od 90 do 95 odstotkov na avtomatiziranih in robotiziranih linijah. V produktnem portfelju imajo 3.500 različic, pri čemer z blagovno znamko Modul, ki obsega izdelke z ravnimi in ukrivljenimi linijami ter takšne, ki so narejeni iz naravnih materialov – lesa, kovine ali stekla –, kot rečeno, ustvarijo približno štiri petine prodaje.
Serije tudi po 150 tisoč kosov
Na dan v proizvodnji izdelujejo tudi 150 različnih izdelkov. Serije se gibljejo od enega kosa pa tudi do 150 tisoč. Za izdelavo zadnjih potrebujejo približno deset dni, je povedal Domen Mlakar.
V podjetju skoraj vse sestavne dele za izdelke iz osnovnih surovin proizvedejo sami, med procesom izdelave pa uporabljajo vrsto različnih tehnologij. Proizvodnja je sicer razdeljena na oddelek brizganja plastike, oddelek stiskalnic in oddelek avtomatskih in ročnih montaž.
Ogled proizvodnje smo začeli v zadnjem, kjer v prostoru prevladujeta dve dolgi avtomatizirani liniji za sestavo stikal in vtičnic, ki v procesu sestave opravita po 25 različnih operacij, kakovost vseh korakov pa se s pomočjo strojnega vida in senzorjev spremlja sproti, je povedal Uroš Peterca, pomočnik tehničnega direktorja. Pametne kamere za kontrolo proizvodnje uporabljajo tudi v drugih delih proizvodnje.
Pomemben sestavni del avtomatiziranih montažnih strojev so tudi merilni sistemi za kontrolo različnih fizikalnih veličin, je pojasnil Domen Mlakar. Te preverjajo tudi v lastnem laboratoriju, skupaj z merjenjem delovanja izdelka skozi življenjsko dobo pa tudi njihovo občutljivost za svetlobo oziroma UV-žarke.
Namenska orodja in naprave za ročno montažo
Na ročnih delovnih mestih si v procesu montaže pomagajo z namenskimi orodji in napravami, ki so jih razvili in izdelali sami, s tem pa dosegli stabilnejšo, kakovostnejšo in učinkovitejšo izdelavo. Tudi tu proces kontrole izvajajo v vseh korakih, če je le mogoče.
Ob ogledu proizvodnje smo se ustavili tudi ob najnovejšem, avtomatiziranem stroju za sestavljanje vtičnic, zaradi potreb že drugem tovrstnem, kjer za strego delov iz visokosijoče plastike skrbi robot, izdelke pa s pladnjev, ki so jih v podjetju razvili sami, premika s pomočjo vakuumskih prijemal, da površina ostane brezhibna.
V oddelku stiskalnic, kjer uporabljajo različne tehnologije preoblikovanja, rezanja in spajanja, smo se sprehodili mimo hitrohodnih stiskalnic in rezalno-krivilnih strojev za preoblikovanje medeninastih in jeklenih trakov, v oddelku brizganja plastike pa smo se ustavili ob robotiziranem stroju, ki v pravkar izdelane plastične nosilce vstavlja vijake.
Kot so povedali sogovorniki, imajo v naboru strojev tudi takšne za dvokomponentno brizganje, vsi pa so robotizirani in priključeni na centralni transportni dozirni sistem materiala.
Rekordno lani, rast tudi letos
Lani so v TEM Čatež ustvarili rekordnih 22,1 milijona evrov prihodkov, kar je 19 odstotkov več kot leto prej. Letos načrtujejo 12-odstotno rast prihodkov, dodano vrednost na zaposlenega pa želijo zvišati na več kot 83 tisoč evrov, s povprečno plačo v podjetju pa se približati tri tisoč evrom. Večina zaposlenih prihaja iz radija petih kilometrov, ker slovijo kot dober delodajalec, se k njim na delo zaposleni vozijo tudi iz prestolnice.
Vpeti v lokalno okolje in družbeno odgovorni
Podjetje je močno vpeto v lokalno okolje ter pripravljeno prisluhniti potrebam različnih društev in humanitarnih organizacij, je poudaril Andrej Bajuk. Primer družbene odgovornosti dokazuje tudi stena jedilnice oziroma restavracije, kot ji pravijo sami, ki jo krasijo dresi naših športnih zvezdnikov, ki jih je TEM Čatež kupil na dobrodelnih dražbah. Tako si jih lahko ogledajo tudi njihovi poslovni partnerji in drugi gosti, ko jih namesto v bližnjo gostilno na gurmanske užitke zdaj raje povabijo kar v svojo restavracijo.
