Za napovednim modelom, ki temelji na umetni inteligenci, stoji profesor Ishanu Chattopadhyay in njegovi sodelavci, ki so v reviji Nature Human Behaviour prikazali model v osmih ameriških mestih. Umetna inteligenca je zmožna napovedovati kazniva dejanja še preden se ta zgodijo, natančnost napovedovanja pa naj bi bila med 80 in 90 odstotki. Namenjena naj bi bila optimizaciji okolja, a se pojavljajo pomisleki o napačnih napovedih in pristranskosti UI.

Koncept je sicer precej preprost. Mesto objavi dogodke za vsako kaznivo dejanje, tudi podatke o tem, kdaj in kje se je pripetilo. Ti podatki so vneseni v algoritem strojnega učenja. Mesto razdelijo na t. i. časovne vrste, ki jih umetna inteligenca uporabi za napovedovanje zločinov na podlagi tega, kdaj in kje se pogosto zgodijo. Tehnologija nato sporoči, da je velika verjetnost, da se bo na tem območju tisti dan zgodil na primer oboroženi rop. Ne gre za to, da bi UI profiliral ljudi in predvidel, da gre za kriminalce, pač pa samo zato, da napoveduje dogodke na določeni lokaciji, razlaga Chattopadhyay. ''Ne pove, kdo bo storil nekaj, niti ne izda logistike ali mehanike dogodkov.''