Gajser 270 točk, Francoz Romain Febvre 257, Španec Jorge Prado 255, Italijan Antonio Cairoli 252 in Nizozemec Jeffrey Herlings 227 točk – takšen je vrstni red po sedmih dirkah v razredu MXGP, do konca letošnje sezone – če ne bo v tekmovalni program spet posegel koronavirus – pa jih je predvidenih še enajst. Gajser je edini, ki je zmagal več kot na eni dirki (tri – Rusija, Nizozemska, Latvija), ostala četverica iz vodilne peterice pa je na najvišji stopnički stala le po enkrat. Od skupno 14 posamičnih voženj jih je največ dobil Herlings (4), s po tremi mu sledita Gajser in Cairoli, s po dvema pa Prado in Febvre. Zanimivo je, da zunaj vodilne peterice v skupnem seštevku za SP noben dirkač ni dobil niti ene vožnje.
Gajser, skupno trikratni (2016, 2019, 2020) in dvakratni zaporedni svetovni prvak v MXGP je letošnjo sezono začel z zmago na uvodni dirki v Rusiji, ko je bil najhitrejši v obeh vožnjah. Na naslednji dirki v Veliki Britaniji je dobil še eno vožnjo, na naslednjih desetih vožnjah pa ni več stopil na vrh. Kljub temu si je privozil še dve skupni zmagi – v nizozemskem Ossu (tretje in drugo mesto v posamičnih vožnjah) in v nedeljo v latvijskem Kegumsu (dve drugi mesti). »Moj prvi cilj v Kegumsu je bil, da vozim brez napak, ki sem jih delal precej na zadnjih dirkah. Tokrat sem prišel uživat, ker sem si zadnje čase tudi sam nalagal preveč bremena in pritiska. Res sem užival na motorju in progi, imel pa sem tudi nekaj sreče, da sem po padcu Jeffreyja Herlingsa prišel do drugega mesta in skupne zmage,« je po svoji že 27. zmagi v razredu MXGP (pet jih ima še v razredu MX2 iz leta 2015, ko je bil svetovni prvak v tej kategoriji) dejal Tim Gajser, ki bo naslednji mesec (8. septembra, prav na dan druge dirke v Turčiji) dopolnil 25 let.
Šampion iz Pečk pri Makolah je bil po sedmih dirkah v treh sezonah, ko je postal svetovni prvak v elitnem razredu MXGP, na različnih mestih v skupnem seštevku in z različnim številom osvojenih točk. Leta 2016 je bil skupno prvi z 299 točkami (drugi je bil Febrve z 291), leta 2019 drugi s 301 točko (Cairoli 311), lani pa tretji z 237 točkami (Herlings 263, Cairoli 241). V letih končnih zmagoslavij je 2016 na uvodnih sedmih preizkušnjah kar štirikrat dobil dirko za veliko nagrado (Katar, Patagonija, Mehika, Latvija) in slavil na šestih posamičnih vožnjah. Predlani je zbral tri »skalpe« (Trentino, Portugalska in Francija) ter bil najhitrejši na sedmih vožnjah, lani pa je bil po obeh merilih najslabši: brez skupne zmage za veliko nagrado in najhitrejši na »le« petih posamičnih vožnjah.
Gajser se dobro zaveda, da bo letošnja pot do naslova precej težja kot lanska, ko je tudi zaradi številnih poškodb tekmecev v skupnem seštevku drugouvrščenega Švicarja Jeremyja Seewerja prehitel kar za 102 točki (720:618). Leto prej je Gajser drugega – prav tako je to bil Seewer – prehitel na neverjetni 202 točki (782:580), leta 2016 pa Cairolija za 57 (731:674). »Zadnjih nekaj tednov nisem vozil po svojih željah in pričakovanjih, poleg tega pa se mi je primerilo tudi preveč napak. A zmaga v Latviji je zame velika spodbuda pred tremi prostimi tedni. Zdaj si bom lažje privoščil nekaj počitka pred vrnitvijo na priprave za drugi del sezone. Čeprav sem imel nekaj slabših dirk, je sezona še dolga, jaz pa še vedno vodim v skupnem seštevku. Vem, da sem lahko še boljši,« ocenjuje odlični voznik Honde, ki si je letos že privoščil nekaj padcev, od tega kar štiri na zloglasni progi v Lommelu v Belgiji, a še vedno ostaja v rdeči majici, ki jo nosi vodilni v skupnem seštevku za SP.
