Za Tanjo Fajon, predsednico Socialnih demokratov (SD), je prva kampanja za parlamentarne volitve na čelu najstarejše opozicijske stranke. Z njo smo se pogovarjali v torek, prvi dan predčasnih volitev in še pred odstopom ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška, ki je zaznamoval zadnji predvolilni teden. "To so prelomne volitve," poudarja Tanja Fajon, ki je prepričana, da bo SD partner v prihodnji levosredinski vladi.
Zakaj so prihajajoče parlamentarne volitve pomembne, za nekatere celo usodne?
Zame so kot plebiscit. Ljudje bomo odločali o tem, kam želimo, da gre naša država. Živimo v težkih časih. Evropo pretresa vojna v Ukrajini, Slovenija pa je kot družba razdeljena. Zaupanje v politiko pada. Smo pred odločitvijo, ali bomo obnovili demokracijo, socialno pravično in pravno državo, se bomo vrnili v jedrno Evropo, ali pa bomo šli po poti avtokracije. Odločamo se, ali se bo spremenil značaj naše družbe. Vlada posega v medije in pravosodne organe. Če sedanja koalicija ostane na oblasti, bo to počela še naprej, zato verjamem, da bo udeležba zelo visoka. Ljudje so jezni.
Je opozicijskim strankam med kampanjo ljudi uspelo prepričati, zakaj imamo v Sloveniji nastavke za teptanje svobode govora, človekovih pravic in drugih značilnosti demokracije?
Mislim, da ja. Izkoristili smo vsa orodja, ki smo jih imeli na voljo kot parlamentarna opozicija. Povezovali smo se s civilno družbo. Zavezali smo se, da bomo na eni od prvih vladnih sej podprli zakon o odpravi vseh škodljivih ukrepov oblasti, ki ga je predlagal Inštitut 8. marec. Opozarjali smo, da so ogroženi naša demokracija, neodvisni mediji in institucije, da postajamo druga Madžarska. Morda je kdo mislil, da strašimo, a ljudje se zavedajo, da je stanje resno. Pozivajo nas, naj zamenjamo to vlado, seveda pa želijo vedeti, kako bodo živeli, kako bodo prišli do zdravnika, ali bomo imeli močno mrežo javnih storitev, ali bomo spodbujali mlade podjetnike na njihovi poti ...
Je sploh mogoče govoriti o kakovosti življenja in blaginji, ne da nas hkrati skrbi, kaj bo z našo demokracijo? Iz Madžarske, ki ste jo omenili, se je v času Viktorja Orbana izselilo ogromno ljudi, predvsem mladih.
Oboje je neločljivo povezano. Brez delujoče pravne države ni tujih vlagateljev, s tem pa ne bo močnega gospodarskega okolja. Le z delujočo pravno državo lahko izkoreniniš korupcijo. Brez močnih javnih servisov ljudje ne bodo mogli do zdravnika, zato bo kakovost njihovega življenja slabša. Med Madžarsko pred desetimi leti in današnjo Slovenijo obstaja veliko podobnosti.
Katere?
Janša vzornika vidi v Viktorju Orbanu, zaradi česar je Slovenija danes v očeh EU problematična država. Tudi na Madžarskem se je avtokracija začela s posegom v medije in javne servise. V Evropskem parlamentu smo opozarjali, kaj se dogaja, na koncu pa je Madžarska sprejela nekaj kozmetičnih popravkov sporne medijske zakonodaje. Zaradi politične podreditve pravosodja je Madžarska že več let pod drobnogledom evropskih institucij, enako kot Poljska. Gre za dva režima, s katerima je naš predsednik vlade zelo povezan. Janševa vlada ne spoštuje Ustave Republike Slovenije, zato jo nosim s sabo na soočenja, da ga nanjo vsakič znova spomnim.
Če boste preveč mahali z ustavo, boste na dom dobili položnico. Lahko, da vas bo s soočenja odnesla policija – enako kot poleti 2020 protestnike s Trga republike v Ljubljani, kjer so brali ustavo.
Nikoli več se ne sme zgoditi, da bi ljudi, ki na trgu berejo ustavo, ali dijake, ki držijo transparente, popisovali in kaznovali. Na prvi seji vlade bomo sprejeli amnestijo za vse protestnike, ki so bili kaznovani.
Se v zadnjih dveh letih v državnem zboru res ni dalo zrušiti te vlade?
Ko smo poizkusili, nam ni uspelo. Ampak odgovornost za to morajo nositi člani in podporniki vladajoče koalicije. Še posebej tisti, ki so glasovali in delovali v nasprotju z voljo lastnih volivcev. Izdali so jih, zato bo temu primeren tudi njihov volilni rezultat.
Vaša poslanska skupina je bila manj aktivna od nekaterih ostalih v opoziciji. Ni bilo čutiti, da se nekateri vaši poslanci zavedajo, kam Slovenijo pelje sedanja vlada. Zakaj ne?
S to oceno se ne strinjam. Naša poslanska skupina je vložila številne predloge zakonov in dopolnila, ki v veliki večini primerov niso bila izglasovana. Socialni demokrati smo stranka z dolgo tradicijo. Morda na začetku mandata zadnje Janševe vlade še nismo bili vajeni biti v opoziciji. Poslance sem spodbujala, da je treba pri kritiki vlade uporabiti vsa sredstva, ki jih imaš v demokraciji na voljo, četudi so obsojena na neuspeh. Smo pa v tem času z ostalimi opozicijskimi strankami postali trdni zavezniki. Napak, ki so jih ali naša stranka ali levosredinske vlade počeli v preteklosti, ne bomo ponavljali. Tudi sama sem se marsikaj naučila. Ekipo v stranki smo pomladili.
Vaš cilj je torej očiščenje SD, stranke z daleč najdaljšo tradicijo na levosredinskem političnem polu?
To je moj cilj. Zbiram različne informacije o slabih stvareh iz preteklosti. Ko je stranka na politični sceni 20 ali 30 let, se nabere marsikaj. Odgovornosti za te stvari pa sama ne morem prevzemati. Nove stranke tega nahrbtnika nimajo.
V SD obstaja tudi "poslovna struja" stranke, ki je v preteklosti znala zelo dobro sodelovati s SDS. Ali vas ta struja potiska v veliko koalicijo?
O tem se bistveno več govori, kot je dejansko resnice na tem. Te možnosti ni. Na začetku so mi veliko govorili, da se moji pogovarjajo še s kom drugim. Sama se z nikomer ne dogovarjam za hrbtom. Ne s SDS ne z NSi ne sklepam nobenih podmiznih koalicij. Sem pošten človek. Držim se tega, kar rečem.
Kako pa osebno reagirate na informacije o vaših članih, ki iščejo vrata do SDS? Že dlje časa ste sami tarča brutalnih napadov propagandnega ustroja te stranke, tudi na zelo osebni ravni.
Vedno se v takšnih primerih vprašaš, ali imaš v stranki podporo ali ne. Verjamem, da jo imam bistveno več kot pred dvema letoma. Prepoznavam interesne kroge in ozadja, zato lahko rečem, da so se nekatere stvari, ki jih omenjate, zdaj umirile. Vem pa, da je vsak zamenljiv. Mi nismo SDS, ki jo že 30 let vodi isti človek. Ko ne bom imela več zaupanja, bom vodenje stranke prepustila nasledniku ali naslednici.
Kdo so vaši glavni svetovalci v politiki?
Kot evropska poslanka sem si zgradila krog prijateljev v Sloveniji in tujini, s katerimi se vedno posvetujem. To niso ljudje, ki bi bili izpostavljeni v stranki. V precejšnji meri se zanašam tudi na kolegice in kolege, ki so zaposleni v stranki.
Kaj pa Sandi Češko? V vaši kampanji je odmeven kot prvo ime stranke iz gospodarstva. Prejšnji teden je spet postal večinski lastnik podjetja Studio Moderna, zaradi česar naj bi mu za politiko ostajalo manj časa. Kakšna je zdaj njegova vloga?
Še vedno je moj svetovalec za gospodarstvo, ki sodeluje v kampanji. Daje mi nasvete, sodeluje pri pisanju programa in obiskuje podjetja. Nikoli ni želel biti minister, veseli pa me, da mi je dal na razpolago svoje znanje.
Na volitve ste šli s ciljem, da SD postane prva stranka nove vlade, vi pa njena predsednica. Ankete kažejo, da temu ne bo tako.
Moja naloga je, da SD pripeljem do zmagovalnega rezultata. Prepričana sem, da smo med strankami najbolj pripravljeni za volitve. Več mesecev smo pripravljali program, pri tem je sodelovalo na stotine ljudi, imeli smo strokovne posvete, razpravljali s civilno družbo, opravili smo finančne izračune za različne scenarije. Imamo program in kandidatne liste z dobrimi imeni, na katerih je veliko število žensk in mladih. Dolgo je veljalo, da SD volijo le starejši. To ni več tako. Imamo vedno več članov. Če bom po volitvah ostala na čelu stranke, imam še veliko ambicij.
Zakaj ste rekli: "Če boste ostali ..."?
V pol leta po volitvah moramo izpeljati volilni kongres. Sama sem vedno previdna pri ciljih na dolgi rok. Tudi samo vodenje stranke je naporno. Z njo živim od jutra do večera.
Evropska poslanka ne boste več?
Ne, moje kariere v Bruslju je konec. Pred dvema letoma sem se zavestno odločila, da se vrnem v slovensko politiko.
Boste kot predsednica stranke morebitne prihodnje koalicije šli v vlado?
Zagotovo. Verjamem, da bomo po teh volitvah dobili močno levosredinsko vlado.
Ankete kažejo na vlado Gibanja Svoboda in strank Koalicije ustavnega loka (KUL). Kako hitro bi lahko po volitvah sestavili vlado?
Sestaviti jo moramo pred poletjem.
Leta 2018 so pogovori o oblikovanju vlade Marjana Šarca trajali več kot tri mesece.
Vsako zavlačevanje bo slaba popotnica. Preveč izzivov nas čaka. Naslednji dan po volitvah moramo začeti delati. Po dostopnih cenah bomo morali zagotoviti hrano, surovine in energente. Med nami je veliko stičnih točk. V novi vladi bosta dva ideološka koncepta: liberalni in socialdemokratski. Verjamem, da se ne bo težava dogovoriti.
Toda strah volivcev strank leve sredine je, da se bodo ponavljale stare prakse. Da se boste skregali. Veliko podtalnih iger je na političnem parketu, podtikanj in sporov ...
A ni veliko večji strah imeti vlado, ki Slovenijo pelje v avtokracijo, ki bo ljudem še bolj kratila pravice, ki si bo še bolj podrejala medije?
Ljudje so bili dve leti vajeni vlade, v kateri sta bila koalicijska partnerja izrazito podrejena vladajoči stranki. Na soočenjih je največji zagovornik dela vlade predsednik NSi Matej Tonin ...
... na zadnjem soočenju je bolj branil predsednika vlade kot svoj program.
Toda levosredinske vlade so po naravi drugačne kot desne. Tudi v vaši stranki bi vam vedeli veliko povedati o tem. SD je bil zahteven in težaven partner v vladah Mira Cerarja in Marjana Šarca.
Upam, da so se moji kolegi iz vseh strank, ki bodo med sabo sodelovale, iz preteklosti nekaj naučili. Vemo, kakšna je naša odgovornost. Sem optimistična, da lahko delujemo skupaj. Med sabo se dopolnjujemo, vsak od nas je na enem področju zelo močan. S prepiri ni nič narobe, če jih znaš razrešiti in iz tega potegniti neki nauk.
Katerih je pet največjih afer te vlade?
Zagotovo nakup ventilatorjev, ki po dveh letih še ni dobil epiloga. Ene maske so izginile, druge so bile nekakovostne. Sedanja vlada je kalkulirala pri nakupu cepiv, zato jih na začetku ni nabavila dovolj. Nato je zaradi poskusa umetnega izboljševanja uspešnosti cepljenja prišlo še do primera smrti 21-letnega dekleta. Zdravstveno krizo se je poskušalo obvladovati z represijo, s kaznovanjem, solzivcem in vodnimi topovi. Nedopustni so bili tudi napadi na Slovensko tiskovno agencijo (STA) in RTV Slovenija, pa vladanje z odloki, brutalno politično kadrovanje, podrejanje policije in sodstva …
Kandidirate v Ljubljani, hkrati pa ste v zadnjih tednih ogromno hodili po Sloveniji. Je razkorak med centrom in ostalimi deli Slovenije velik?
Je, celo večji, kot sem si predstavljala. Glede na majhnost države je razkorak velik. Ljudje v večjih mestih so precej bolj občutljivi na osipanje demokracije in kršenje pravic. Na podeželju jih bolj zanima, kako bodo živeli in kaj bo z njihovimi službami. Ne pravim, da teh skrbi v mestih ni, ampak vsaj v pogovorih jih ljudje manj izpostavljajo.
Vam tudi na obrobju govorijo, da bodo šli na volitve?
Ja, velika večina. Opažam tudi, da se ljudje v Sloveniji bolj prepirajo glede politike, celo znotraj družine. Tega včasih ni bilo. Vladi je očitno med covid krizo uspelo ljudi skregati med seboj, tudi z zmerjanjem prek družbenih omrežij. Predsednik vlade si je v zadnjih dneh nadel ovčjo kožo, želi biti prijatelj z vsemi, vsakomur bi dal roko ... Gre seveda za popolni cinizem, za neiskrenost. Poglejte naslednji podatek. 19. in 20. januarja letos smo imeli 21.000 okuženih s covid-19. V dveh dneh je predsednik vlade napisal ali delil 353 čivkov na družbenem omrežju Twitter. Za to je porabil šest ur, pri čemer se je le en sam čivk od 353 nanašal na covid. Kakšna desetina teh čivkov je šla na račun nekdanjih funkcionarjev, ki pojejo Bilečanko ali polagajo venec pred spomenik Borisa Kidriča. V teh dveh dneh je umrlo 15 ljudi. To vse pove o njem samem. O tem, da med krizo posveča največ pozornosti iskanju notranjih sovražnikov. Zdaj je SDS svojo spletno klet začasno zaprla, ampak ljudje ne bodo pozabili vsega, kar se je dogajalo v zadnjih dveh letih.
Da so zaprli klet? "Spet svinjate, lažete in širite neresnice iz svoje smrdljive greznice. Kvazi novinarčki, saj po 24. aprilu se vas bo popolnoma utišalo, ko ta ista desna vlada dobi 60 plus poslancev sto posto. (...) Vi to pišite za lenuhe, delomrzneže, pedre, lejzbače, mamilopapeke čefurje, opankarje, za vso golazen ki podpira levuharje." To pisanje nas je danes zjutraj pričakalo v nabiralniku.
Včasih se sprašujem, kdo so ti ljudje, ki pišejo takšne stvari, a se ne upajo podpisati. So to večinoma plačanci? Podobnih pisem sem v zadnjih letih dobila ogromno. Ves čas se odločam, kaj naj storim. Mimo tega ne moreš kar iti. Toda hkrati zaradi vsakega takega zapisa ne moreš vlagati tožb. Glavna težava je, da imamo politike, ki s položaja voditeljev države namerno zastrupljajo družbo.
Če spremljate SDS kampanjo na podeželju, vidite, da je vse bolj v ospredju kulturni boj. Ljubljano skušajo prikazati kot neko izrojeno mesto, deviantnih spolnih in drugih praks, ki samo jemlje in nič ne daje. Medtem naj bi na podeželju živijo pravi Slovenci, kristjani, pošteni delovni ljudje. Kako se boriti proti tem delitvam?
Ta kampanja se jim ne bo obrestovala. Vsaj v Ljubljani zagotovo ne. Ko grem na kakšno prireditev, ljudje pristopajo do mene, se zahvaljujejo, mi izražajo podporo. V stranki mi pravijo, da tega na prejšnjih volitvah ni bilo.
Pa se jim bo obrestovala v gasilskih in kulturnih domovih na vzhodu Slovenije, kjer opozicijskih strank na terenu praktično ni?
Zadnjič sem bila v gasilskem domu v Kuzmi. Naš tamkajšnji kandidat je sekretar Mladega foruma Damijan Zrim, ki je poveljnik gasilcev. Imeli smo se lepo, prišli so vsi gasilci. Zelo je pomembno, kako se lokalni kandidati znajdejo v svojem okolju in ali odpirajo teme, ki so tam pomembne za ljudi. V Kuzmi sta to kmetijstvo in položaj gasilcev. Tudi zanje bo treba poskrbeti. Prostovoljni gasilci, ki opravljajo nujne intervencije, morajo danes v službah še vedno jemati dopust, saj nimajo opravičenih izostankov z delo. Mlad kmet iz Brd mi je zadnjič dejal, da je denarja za kmetijstvo v državi dovolj, ampak do njega ne pride, ker ima majhno kmetijo. Vsak del Slovenije ima lastne probleme, zato je čas, da državo decentraliziramo s pokrajinami.
Druga taktika SDS in vladnih strank je govorjenje, da so edini kompetentni za vodenje države.
Da je stanje v javnih financah slabo, že nekaj časa opozarja fiskalni svet. Pritisk na pokojninsko in zdravstveno blagajno je vse večji. Zakaj potem vlada pred volitvami ne želi obravnavati poročila Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar)? Hvalijo se z visoko gospodarsko rastjo, ne govorijo pa o tem, da gredo cene strmo gor. Ekonomisti opozarjajo, da bo kriza bolj dolgotrajna, da nam grozi celo stagflacija. Vladne stranke se hvalijo in delajo predstavo za javnost. Toda razvoj niso le investicije v beton, ceste in infrastrukturo, ampak tudi premislek o zelenem razvojnem preobratu in digitalizaciji. Tipični primer je znižanje položnic za elektriko, ko so ukinili omrežnino. Vlada je pobrala denar, namenjen za obnovo in vzdrževanje električnega omrežja, s čimer je uničila možnosti za zeleni preboj.
Janša vam je na soočenju očital, da zavračate ponujeno roko sodelovanja s SDS. Zakaj ste se pred njim branili, če si je ista SDS še mesec dni nazaj prizadevala za prepoved vaše stranke na ustavnem sodišču?
Odgovorila sem mu, da je neiskren. V parlamentu nas je pozval, naj mu pošljemo predloge, kaj naj naredijo. Poslali smo cele kupe predlogov zakonodaje, a ni bilo niti odgovora, da so sporočilo prejeli. V vladi so pokazali, da ne delajo za Slovenijo, ampak zase. Ne vključujejo, ampak izključujejo. Govorim predvsem o vladajoči stranki.
Se strinjate z Listo Marjana Šarca (LMŠ), da je treba po zamenjavi oblasti preiskati vse sporne prakse te vlade?
V državnem zboru smo imeli preiskovalno komisijo, ki je ugotavljala, kako je v medije SDS prihajal denar od madžarskih tajkunov. Takoj, ko je prišla nova vlada, je komisija praktično prenehala z delom. Te finančne tokove je treba preiskati. Pri tem bi morali svojo vlogo opraviti tako institucije kot preiskovalni novinarji.
Zdravko Počivalšek vam je očital, da kot stranka ne znate voditi lastnih financ ...
... Lahko bi mu odgovorila, da menjuje politične barve. Imamo kredite, a jih redno odplačujemo.
Sprašujeva, ker je vaša kampanja – četudi opazna – precej manj razkošna kot recimo kampanja SDS. Zakaj?
Sama bi se raje vprašala, kako je mogoče, da so začeli že mesece pred kampanjo vsiljevati svoje plakate po Sloveniji. Upam, da se bodo to vprašale tudi pristojne institucije. Med volilno kampanjo se mora delati po pravilih. Kaj se dogaja pred tem, ne nadzoruje nihče. Imamo državna podjetja, ki financirajo medijski aparat SDS, čeprav za to nimajo nobenih ekonomskih razlogov.
Vrhovno sodišče je leta 2018 odločilo, da se vlada ne bi smela vpletati v kampanjo za referendum o drugem tiru, zato ga je razveljavilo. Premier Miro Cerar je zaradi tega odstopil. Danes vlada zakupuje prostor na družbenih omrežjih. Plačuje za širjenje sporočil vladajočih strank. Je to še enakopravna tekma? So te volitve sploh še poštene?
Te volitve spremljajo opazovalci urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Menda večja delegacija, kot je to običajno.
Je to sramota za državo? Da nam mednarodne institucije ne zaupajo, ali je v državi mogoče izpeljati poštene volitve?
Nadzorujejo nas, ker smo na tapeti. Očitno nismo več tako varna država, da bi bilo samoumevno, da so volitve poštene in demokratične. Na teh volitvah se odločamo, ali ne bomo zdrsnili še nižje, na raven Srbije, kjer se vnaprej ve, kdo bo zmagal na volitvah.
Kaj bodo prve naloge nove vlade?
Predstavili smo že nabor 25 ukrepov za prvih 100 dni nove vlade. Podprli bomo predlog zakona proti škodljivim ukrepom sedanje vlade, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec. Sprejeli bomo novelo zakona o javni RTV za takojšen umik politike iz organov upravljanja in nadzora, s tem pa povrnitev neodvisnosti javnega RTV servisa. Na prvi seji vlade bo imenovan državni sekretar, odgovoren za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu. Njegova naloga bo uresničitev naše prednostne naloge: da se vsem ljudem pregled pri specialistu zagotovi v roku 30 dni.
Pa se res lahko to reši le z imenovanjem državnega sekretarja? Z neko novo funkcijo?
Seveda ne. Želim pa si, da je en človek odgovoren izključno za to nalogo. Ukrepi, ki jih mora izpeljati, so pa jasni: priprava urgentnega programa odpravljanja zaostankov, po naši oceni vrednega 200 milijonov evrov, plačilo vseh storitev, ki jih javni zdravstveni zavodi izvedejo nad dopustno čakalno dobo, ponovno ovrednotenje cen storitev, kjer se pojavljajo nedopustne čakalne dobe.
Česa se boste še takoj lotili? Raziskave kažejo, da ljudi v tem trenutku daleč najbolj zanimata dve temi, zdravstvo in sociala, ker bo jesen verjetno zaradi draginje zelo kruta. Kako bodo torej ljudje lažje prišli do zdravnika?
Zdravstvo je naša prednostna naloga. K temu sem zavezana, saj imam tudi sama takšno izkušnjo. Ljudje morajo, dokler je mogoče še bolezen zdraviti, priti do družinskega zdravnika in čim prej do specialista. Javno in kakovostno zdravstvo je mogoče doseči le z večjimi finančnimi investicijami v zdravstvo. Slovenija v javno zdravstveno blagajno še vedno daje manj od povprečja. Trenutno vlagamo osem odstotkov BDP, naš cilj pa je vsaj 12 odstotkov. Javno zdravstvo je jasno treba ločiti od zasebnega. Zavzemamo se za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Kako bomo vse to naredili? Tudi z davčno reformo. Bolj moramo obdavčiti kapital in premoženje. V Sloveniji imamo danes 350 milijard evrov premoženja. Če bi vsaj tri tisočinke obdavčili, je to milijarda evrov, ki jo lahko prinesemo tudi v javno zdravstveno blagajno ali pa v šolski sistem. To ni velika, je pa pravična obdavčitev. Imamo močno ekipo 70 ali 80 ljudi v zdravstvenem svetu, ki prihajajo iz stroke in politike. Vodi jo Branko Gabrovec, ki je odličen specialist zdravstvenega menedžmenta in zelo operativen. Uspelo mu je povezati tudi zelo raznolika mnenja.
Pri sociali je pomembno, kakšna bo davčna politika in kako bomo zagotovili stanovanja. Pomembno bo tudi pomagati gospodarstvu, posebej malim in srednjim, pa zagonskim podjetjem, da bodo lahko preživela in imela okolje za delo tudi v Sloveniji. Z brezobrestnimi posojili jim želimo dati zagon, ker verjamemo, da je treba ustvarjati dodano vrednost z delom in večjo produktivnostjo, pri tem pa pomagati z večjimi investicijami v digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo. Želimo višje plače ob bolj pravični in pošteni obdavčitvi.
Kateri resorji so tisti, ki so za SD zares pomembni?
Zagotovo je zdravstvo tisto, kjer smo dobro pripravljeni. Smo usposobljeni, vemo, kaj hočemo delati. Enako velja za gospodarstvo, zunanjo in notranjo politiko, infrastrukturo, energetiko, kulturo ... To je stvar koalicijskih pogajanj. Skušam se izogibati pogovorom, katera področja bomo za vsako ceno želeli. Smo velika stranka in imamo veliko sposobnih ljudi.
Tudi načelnih dogovorov o tem še ni?
Ne. Zdaj se osredotočamo na kampanjo in zmago na volitvah. Da zamenjamo to vlado in postavimo novo stabilno levo vlado.
Koliko vašega premoženja ima neznan izvor, ki ga ne znate pojasniti?
Čisto nič. Celo življenje živim od plače. Vsi moji prihodki so javni.
Predsednik vlade ima že več let ta problem. Leta 2013 je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila 210.000 evrov razlike med njegovim premoženjem in uradno prijavljenimi prihodki. Specializirano državno tožilstvo je sprožilo finančno preiskavo in vložilo tožbo, saj je ugotovilo 400.000 evrov razlike med premoženjem in prihodki. Zakaj to ni tema kampanje?
Upam, da ga bo kdo kdaj vprašal o tem. Ko si na tej funkciji, je prav, da ljudje vedo, kako si prišel do denarja, ki ga imaš. Sama nimam težav z razkrivanjem premoženja ali prihodkov. Prav je, da ljudje vedo, s kom imajo opravka.
Predsednik republike Borut Pahor je danes ljudi pozval k glasovanju. V zadnjih dveh letih je bil tiho, ko so se dogajale stvari, o katerih govorite. Kaj se je po vaši oceni z njim zgodilo?
Ne bom ga branila, ker z njim nimam nič. Je predsednik republike in to je institucija, ki jo spoštujem. Borut Pahor je pustil pečat v tej stranki, ampak danes so nad njim številni razočarani. Tudi jaz, kar sem večkrat povedala na glas.
Niste odgovorili na vprašanje.
Ima poslanstvo v sebi, želi biti spravljiv, povezovalen in všečen. Priznam, da nimava veliko stikov. Ima težave z mano. Enkrat mi je očital, da sem ga izkoristila, ker sem mu javno očitala, da se ni postavil v bran človekovim pravicam, ki jih ta vlada krši. Mogoče je bolje, da vprašanje o njem naslavljate nanj. Članstvo v stranki je zamrznil takoj, ko je postal predsednik republike. Od takrat se nikoli ne pojavlja na naših dogodkih.
Bo novi mandatar tisti, ki dobi največ glasov?
Samoumevno je, da tisti, ki bo zbral največ podpisov v državnem zboru. To je vsa politična kalkulacija. Prepričana sem, da bo 24. aprila dober dan.
