Manjšina nasilnih v množici ni razlog, da bi policija lahko razgnala celoten protest

Nujna parlamentarna preiskava glede ukrepanja policije na protestih

Na Pravni mreži za varstvo demokracije z veliko zaskrbljenostjo spremljamo odzivanje policije na proteste v Ljubljani v zadnjih tednih, ko je v več primerih uporabila plinska sredstva – solzivec, plinske naboje, vodni top, konjenico, policijske pse. V zadnjem primeru, 5. oktobra, je po pričevanjih očividcev, vključno z novinarji, solzivec uporabljala vse povprek in v velikih količinah, domnevno celo pomešan z vodo v vodnem topu. Poslanke in poslance pozivamo k ustanovitvi parlamentarne komisije, ki naj v skladu z Zakonom o parlamentarni preiskavi preišče upravičenost aktivacije 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, zakonitost in strokovnost uporabe prisilnih sredstev, opravi oceno dejanskega stanja in v primeru ugotovljenih kršitev zahteva politično odgovornost nosilcev javnih funkcij.

Policija mora nujno preiskati ta in morebitne druge primere domnevne prekoračitve pooblastil in zagotoviti odgovornost storilcev.

Prav tako pozivamo policijo, da preišče ravnanja in uporabo prisilnih sredstev ter javno poroča o tem, v katerih primerih, kakšnih količinah in zakaj se je odločila za uporabo solzivca, plinskih nabojev, vodnega topa, policijskih psov in konjenice. Kot je mogoče razbrati iz objav na družbenih omrežjih, je bila vsaj ena oseba poškodovana v intervenciji policije, ki se je nadaljevala tudi po tem, ko je ta oseba že ležala na tleh in bila domnevno v celoti onesposobljena. Policija mora nujno preiskati ta in morebitne druge primere domnevne prekoračitve pooblastil in zagotoviti odgovornost storilcev.

Policija mora zagotavljati in varovati pravico do protesta

Ljudje imajo v 42. členu Ustave RS zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. Za to ne potrebujejo dovoljenja oblasti, ampak je dolžnost države, da zagotovi izvajanje te pravice. Izvajanje pravice do protesta se sicer lahko omeji, na primer zaradi zaščite javnega reda in miru, a mora biti omejitev sorazmerna, zakonita, nujna za dosego legitimnega cilja ter časovno omejena, kot to velja vselej, ko se omejuje kakšna od človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Policija omejevanja gibanja ni konkretno utemeljila, kar je nedopustno.

Slovenska vlada se je za 5. in 6. oktobra 2021 odločila aktivirati 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije, na podlagi katerega lahko zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda, omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih. Tak sklep vlade je zelo širok, nedoločen in zato nesorazmeren, saj brez kakršnihkoli omejitev velja za celo Ljubljano, Bled in Predoslje kar je v demokratični družbi nedopustno. Policija pa po našem vedenju omejevanja gibanja tudi ni konkretno utemeljila, kar je prav tako nedopustno.

Zaradi nasilja peščice se mirni protesti ne smejo razgnati

Pravica do mirnega protesta je zaščitena s pravom človekovih pravic. Ljudje, ki protestirajo, so lahko glasni, žvižgajo, skandirajo in uporabljajo slogane, ki jih morda tisti, ki so jim namenjeni, dojemajo kot nepotrebne, celo žaljive (ne smejo pa hujskati k sovraštvu). Vse to zajema človekova pravica do zbiranja in združevanja (42. člen Ustave RS) in človekova pravica do svobode izražanja (39. člen Ustave RS). Poudarjamo, da svoboda izražanja ščiti tudi izjave, ki šokirajo, žalijo in vznemirjajo. Ni pa dopustno fizično nasilje in ogrožanje drugih ljudi. A manjšina nasilnih v množici protestirajočih ni razlog, da bi policija lahko razgnala celoten protest, mirnim protestnikom_cam ga mora še naprej omogočati, dokler je to mogoče in varno.

Policija mora omogočati pravico do mirnega zbiranja ljudi. Tudi če pride do nasilja dela protestnikov in je utemeljena odločitev, da se zbiranje razpusti, ljudje, ki so na protestu, ne »izgubijo« svojih človekovih pravic do življenja in osebne varnosti. Zelo je pomembno, da policija ukrepa tako, da varuje zdravje in življenje ljudi, brez prekoračitve policijskih pooblastil in z uporabo sredstev, ki predstavljajo najmanjšo možno silo za dosego cilja.

Solzivec ni zasnovan za ubijanje, a lahko povzroči smrt

Solzivec je lahko nevaren! Čeprav ni zasnovan za ubijanje, še vedno obstaja možnost, da lahko povzroči smrt. Prav tako se je pomembno zavedati, da različno vpliva na različne ljudi – nekatere skupine so lahko posebej dovzetne za njegove učinke in se zato težko umaknejo na varno. Količine izstreljenega solzivca so bile tako velike, da je dim dosegel tudi osebe, ki sploh niso bile udeležene na protestu, med drugim tudi otroke.

Količine izstreljenega solzivca so bile tako velike, da je dim dosegel tudi osebe, ki sploh niso bile udeležene na protestu, med drugim tudi otroke.

V skladu s Smernicami Amnesty International o uporabi sile se solzivec lahko uporablja samo v primerih, ko je nasilje splošno razširjeno, da bi se razgnalo množico, in samo v primeru, da nasilja ne ustavijo nobeni drugi načini. Uporablja se lahko le, če imajo ljudje možnost, da se razidejo, in ne, ko so v zaprtem prostoru ali kjer so ceste ali druge poti pobega blokirane. Ljudje morajo biti opozorjeni, da bodo uporabljena ta sredstva. Imeti morajo tudi možnost, da se razidejo. Izstrelkov s kemičnimi dražilnimi sredstvi ni nikoli dovoljeno izstreliti neposredno v ljudi. Če se solzivec uporablja, se je treba izogibati ponavljajoči se ali daljši izpostavljenosti in nemudoma slediti postopkom dekontaminacije.

Solzivec je treba uporabljati v najmanjši možni meri in šele po podanih jasnih opozorilih. Izogibati se je treba ponavljajoči se ali daljši izpostavljenosti. Pri uporabi solzivca mora policija vedno upoštevati, da je v osnovi »neselektiven«, kar pomeni, da lahko vpliva na navzoče, ki niso vpleteni v nasilje.

Več informacij o rabi solzivca z vidika človekovih pravic si preberite na spletnem mestu Amnesty International. 

Pravna mreža za varstvo demokracije