Prva epizoda podkasta je bila na sporedu 18. decembra. Foto: Radio Slovenija
Prva epizoda podkasta je bila na sporedu 18. decembra. Foto: Radio Slovenija

Žiga X Gombač in Peter Perme sta osrednja glasova novega Valovega podkasta Mala malca. Peter Perme iz Grosupljega je bil na avdiciji novembra izbran med več kot 350 mladimi, starimi od 10 do 15 let, ki so se prijavili na razpis. Žirijo je prepričal s svojo radovednostjo, ambicioznostjo in lucidnostjo, so ob koncu izbora pojasnili na Valu 202.

Peter in Žiga v podkastu iščeta neznane ljudi, predmete, dogodke, kraje, dosežke, presežke, ki jih bodisi poznamo bežno bodisi jih sploh ne poznamo, so pa vplivali in še vedno vplivajo na naš vsakdan. V oddaji, ki je na sporedu vsako drugo soboto zjutraj, segata globoko v ozadje omenjenih odkritij, krajev, predmetov in dogodkov, jih raziskujeta, spoznavata, osvetlita njihovo genialnost, presežek in pogum ter v njih iščeta navdih za današnji čas in prihodnost.

Prav danes je na sporedu druga epizoda podkasta, predtem smo oba voditelja prosili, naj drug drugemu zastavita nekaj vprašanj ...


Žiga in Peter pripravljena, kmalu začnemo!!!

Žiga sprašuje Petra

Peter, kaj hočeš postati, ko boš velik?
Ko bom velik, bi se rad ukvarjal z videoprodukcijo. Vedno sta me zelo zanimali snemanje in montiranje, in to je tudi moj konjiček.

Kaj si pričakoval, ko si se prijavil na avdicijo za podkast?
Na avdicijo sem se prijavil tako rekoč mimogrede. Upal sem, da bom izbran, nisem pa veliko razmišljal o tem, in ko sem prejel vabilo v drugi krog, sem bil izjemno vesel. Moja mami verjetno tudi, vendar malo manj, ker se je res zelo prestrašila, ko sem zvečer prebral sporočilo in se začel dreti ter skakati po hiši.

Kako je bilo snemati prve epizode Malce malce?
Izjemno. Res, počutil sem se odlično in nisem hotel, da se konča, da bi šel domov. Všeč mi je bilo, da je bilo vse tako umirjeno. Imeli smo čas. Na televiziji gre vse hitreje. Verjetno zato, ker sodeluje pri oddajah na televiziji veliko več ljudi.

Če bi bil Žiga X, bi se ...
... Haha, kaj pa vem, bil bi pač odrasel in delal tisto, kar me veseli.

Pet stvari, brez katerih si ne znaš predstavljati vsakdana?
Hm, na primer popolnoma osnovno, ljudi. To verjetno velja za vsakogar. Potem, malo bolj konkretno, prijateljev. Ali pa na primer športnih dejavnosti. Ko takole pomisliš, je v resnici stvari res ogromno.

Naj knjiga, ki si jo prebral in zakaj je to knjigo treba prebrati?
Naj knjiga je trenutno Čudo ali pa mogoče Skrivnostni otok Julesa Verna. Res odlični knjigi. Prva mi je všeč predvsem zaradi realnosti dogodkov v knjigi, ki se lahko zgodijo v bistvu vsakemu. Druga mi je všeč, ker je bolj pustolovska in ljudje v knjigi si morajo sami izdelovati vsakdanje stvari, kar je izjemno zanimivo, kako preprosto je v resnici to, in tudi polna je preobratov in zanimivih dogodkov.

Če bi lahko na svetu spremenil tri zadeve, bi se najprej lotil ...
Uh, ta je pa težka. Kaj pa vem, bi kar pustil tako, kot je.

Bonus vprašanje: Katere šolske malice se vedno znova razveseliš?
Hm, odvisno, kako sem razpoložen. Hot doga ali pa mlečnega riža. Ali pa kruha in nutelle.


Žiga in Peter o decembrskem vajbu, kultnih božičnih filmih in najstarejšem evropskem koledarju

Peter sprašuje Žigo

Kakšne ocene si imel v osnovni šoli? V povprečju?
Bolj tako tako je šlo v moji osnovni šoli. Za predmete, ki so mi bili blizu, se mi ni bilo težko potruditi in se zakaditi v dodatno literaturo, tudi prek obvezne učne snovi. Pri predmetih, ki me niso zanimali, je bilo malce drugače. Tam je šlo bolj stežka. Povprečje je bila ena slaba štirica.

Katere predmete si imel najraje in katere si najbolj sovražil?
Najraje slovenščino, telovadbo, zgodovino, geografijo, biologijo. Najbolj sem sovražil matematiko, seveda.

Zakaj tako rad tečeš?
Ker mi tek ponuja toliko lepih in presežnih občutkov, srečanj, doživetij in izkušenj. Vsak tek je zgodba zase, vsako tekaško leto nepozaben mozaik zaznanega. S tekom in večurnim gibanjem dosegam neslutena obzorja, ki jih sicer ne bi. Tam me čakajo navdih, logične in nelogične miselne zanke, spoznanja in odkritja. O svetu, drugih ljudeh in sebi.

Kakšni so tvoji konjički?
Pisanje. Tek. Igranje kitare. Branje. Izzivanje labradorke Prime, ki je precej nagle jeze in pa seveda – fotografija rokometnih tekem.

Ali si se ti spomnil tega podkasta ali so te povabili k sodelovanju?
Hm, mislim, da sem se vsega skupaj dejansko spomnil jaz. Ampak to mi ne bi prav nič pomagalo, če ne bi naletel na 100-odstotno razumevanje urednika Vala 202 in njegove ekipe, ki so iskro ideje razpihali in jo uresničili, da je postala del našega vsakdana.

Zakaj imaš toliko tetovaž?
Vsaka tetovaža je življenjska izkušnja, spoznanje, srečanje in morda rezultat nekega navdiha. Torej nekaj, kar se ti je zgodilo in v tebi vzbudilo močna čustva, premike. Tako močne, da si zaslužijo trajen spomin.

Katera je tvoja najljubša knjiga, ki si jo napisal?
Najljubša je zagotovo prva, Jastrebov let, ker je bila pač prva in sem z njo stopil na pisateljsko pot. Najljubša mi je tudi zadnja, ker je najbolj živa, polna spominov na ustvarjanje in pisanje. In najljubše so mi vse vmes.