Tvrdka Reka 2020 domuje v nekdanjem luškem skladišču. Foto: Radio Slovenija/Marjana Mirković
Tvrdka Reka 2020 domuje v nekdanjem luškem skladišču. Foto: Radio Slovenija/Marjana Mirković

Po odmevnem odprtju 1. februarja lani s spektaklom v reškem pristanišču in prvih prireditvah pa je kulturne dogodke kmalu zaustavila pandemija, skrčila njihov obseg in jih večinoma preselila na splet. Rok za izvedbo načrtovanega programa je zdaj podaljšan do konca aprila.

Direktorica Tvrdke Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Foto: Radio Slovenija/Marjana Mirković
Direktorica Tvrdke Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Foto: Radio Slovenija/Marjana Mirković

Projekt se je začel obetajoče, je pojasnila direktorica Tvrdke Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Odprtje in več kot 70 drugih spremljajočih dogodkov si je ogledalo 30.000 obiskovalcev, sledili so karneval, prvič Wagner na Reki, razstava Davida Maljkovića, festival belgijske gledališke skupine Need Company in številni drugi dogodki, a vse je marca zaustavil novi koronavirus.

Exportdrvo: nekdanje luško skladišče Exportdrvo postaja nov kulturni prostor na Reki. Foto: Radio Slovenija/Marjana Mirković
Exportdrvo: nekdanje luško skladišče Exportdrvo postaja nov kulturni prostor na Reki. Foto: Radio Slovenija/Marjana Mirković

Sledilo je krčenje sredstev iz vseh poglavitnih virov, črtanje programov in obiskov iz tujine, hrvaški proračun pa sta prizadela še potresa, pojasnjuje vodja mestnega oddelka za kulturo na Reki Ivan Šarar, ki je sicer zadovoljen z opravljenim. "Dobesedno čez noč smo se znašli v položaju, ko smo morali proračun za preostale programe zmanjšati za polovico, enako je bilo z državo, saj je ministrstvo za kulturo veliko sredstev namenilo za pomoč samostojnim umetnikom … Odpovedali smo se mednarodnim programom, ki jih zaradi zaustavljenih potovanj ni bilo mogoče izvesti, odpovedali pa smo tudi predrage ali preveč elitne programe," je dejal.

Veliko programov so prenesli v poletni čas in uspelo jim jih je izvesti na prostem. Več kot 400 programov si je ogledalo približno 50.000 gledalcev. "Uresničili smo programe, ki bodo zapustili trajno sled – gre za sodobne umetniške skulpture, na Kvarnerju in v mestu Reka, murale, vse v javnem prostoru," je še dodal Šarar.

Med programi, ki so jih prenesli na splet, si je mogoče na povezavi rijeka2020.eu ogledati tudi razstavo Meje – med redom in kaosom, recenzentka katere je tudi slovenska zgodovinarka Kaja Širok.

Reka 2020 mestu zapušča tudi dragoceno trajno dediščino, dodaja Irena Kregar Šegota, pomembne infrastrukturne projekte. Mesto na vzhodni strani dobiva Exportdrvo – novo kulturno prizorišče.

Obnova ladje Galeb poteka v ladjedelnici Kraljevica. Foto: Radio Slovenija/Marjana Mirković
Obnova ladje Galeb poteka v ladjedelnici Kraljevica. Foto: Radio Slovenija/Marjana Mirković

Med objekti obnove je v središču pozornosti tudi ladja Galeb, zdaj še v ladjedelnici Kraljevica. Vrednost del je približno sedem milijonov evrov, več kot pol je evropskih sredstev. Dela bodo predvidoma končana do konca leta. Poleg zbirke, ki bo del reškega mestnega muzeja, bodo na ladji tudi hotel, restavracija in prostor za poletne dogodke, napoveduje vodja reškega oddelka za kulturo Ivan Šarar.

"V kontekstu EPK-ja je bilo vedno največ zanimanja iz vseh držav sveta ravno za Galeba. Je resnično fenomen svetovne zgodovine, gibanja neuvrščenih, gibanja, pomembnega za politično dinamiko v določenem zgodovinskem obdobju, in kot tak je neskončno dragocen in zanimiv," je pojasnil.

Do konca podaljšanega roka – do konca aprila – se bo zvrstilo še več velikih dogodkov, med drugim bodo 8. aprila odprli dolgo pričakovano razstavo, posvečeno Klimtu, ki je svoja zgodnja dela zapustil v reškem gledališču, napoveduje Irena Kregar Šegota: "Veliko načrtovanih sodelovanj s slovenskimi umetniki so morali odpovedati, bomo pa skušali izpeljati predstavo z Janezom Janšo (Emilom Hrvatinom, op. n.) v sodelovanju s HNK-jem Ivana pl. Zajca. Zamišljena je bila kot spektakel, resnično, na več lokacijah, a menim, da bo na koncu realizirana v komorni obliki."

Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta.

Ivan Šarar

Slovenija je Reki vsekakor blizu in dodelitev naziva Evropske prestolnice kulture Gorici in Novi Gorici je resnično razveseljiva, ne samo zaradi podobnega položaja zaradi meja, temveč tudi odlično pripravljenega predloga, pravi Ivan Šarar in na podlagi svojih izkušenj sporoča: "Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta."

EPK je zelo zahteven projekt z veliko večjim proračunom, kot so navajeni, velik je tudi pritisk javnosti, saj se v manjših okoljih pričakuje, da bo projekt rešil vse težave v mestu. "Zelo pomembno je, da vključijo vse obstoječe akterje iz svojih in čezmejnih kulturnih krogov. Tisti, ki jih ne vključiš, bodo zelo hitro postali sovražniki projekta. In zadnje sporočilo, naj začnejo takoj, razmere zaradi pandemije bodo močno otežile zadeve in ta štiri leta zelo hitro minejo. In naj bodo pogumni in trmasti," je povedal Šarar.

Vodja Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota pa Gorico in Novo Gorico opozarja, da se svet okrog nas zelo hitro spreminja. In tem spremembam na globalni in lokalni ravni je treba prisluhniti ter prilagoditi program: "Morda je včasih smiselno kvantitativne ambicije programa nekako zožiti na kakovost. Sploh pa morate imeti odlično skupino za izvedbo. Prijavna knjiga je trenutek, ko sanjarimo in to domišljijo prenesemo v določeno odlično besedilo, potem pa sledi to, kar je realnost. Želim jim veliko sreče!"

Iz oddaje Sotočja.

Naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!