'Za razliko negativnega euriborja so banke bogatele, potrošnik pa je bil prikrajšan'

Zaenkrat je vloženih osem tožb proti slovenskim bankam, do sredine prihodnjega tedna naj bi bile vložene vse. "Vsak kreditojemalec si lahko na našem informativnem kalkulatorju sam izračuna, za koliko je do zdaj oškodovan. Tam je sicer predvideno tudi oškodovanje do konca izteka kredita, vendar od danes naprej do konca ni relevantno, ker ne vemo, kako se bo euribor v resnici gibal," je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil Sašo Stojanovič Lenčič iz omenjenega zavoda.

Navedel je tudi svoj primer kredita. Kot je dejal, ga imajo z družino v višini 60.000 evrov, pribitek banke oziroma njihova marža je 1,6, šestmesečni euribor: "Vzeli smo ga poleti 2018, se pravi, da še niso potekla štiri leta in naše oškodovanje do tega trenutka je med 650 in 700 evri."

"Stališče združenja in celotnega bančnega sektorja ter kar nekaj pravnih strokovnjakov, je, da v kolikor pogodba vsebuje jasno določilo, ki je bilo ustrezno predstavljeno potrošniku in je imel ta seveda tudi možnost izbire, kar jo v Sloveniji ima, potem ne more iti za nepošten pogoj," je na očitke odgovorila direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. "Hkrati je tudi dejstvo, da lahko kreditojemalec, če je fizična oseba, ravno zaradi visoke zaščite varstva potrošnikov vedno odstopi od kreditne pogodbe, če ne ustreza več," je dodala.

A kje vzeti teh 60 tisočakov? "V zadnjem obdobju nizkih obrestnih mer, kjer se je marsikdo odločil, da si bo rajši fiksiral dokončno obrestno mero in s tem tudi obrok ter se izognil nepredvidenim nihanjem, ki so vedno prisotna, posebej pri dolgoročnih obveznostih, je bilo teh refinanciranj zelo veliko. Na trgu, kjer je tako huda konkurenca, za stranko dandanes ni težko priti do kredita za poplačilo starega," odgovarja.

Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) pa vztraja, da so ugotovili, da so si banke že od leta 2015 v pogodbe dajale klavzulo, da negativni euribor za banko pomeni nič: "In mislimo, da gre pri takšni praksi, kjer kreditodajalec zaščiti sebe proti obrestnim rizikom in vse pušča potrošnikom, za neravnotežje v pogodbenih odnosih. Da take pogodbene pogoje zakon o varstvu potrošnikov šteje za nepoštene." Spomnila je na primer banke Sparkasse, ki je pristal na sodišču in dejala, da nato banka, kljub temu, da so jo pozvali, da poravna škodo za nazaj, tega ni bila pripravljena storiti.

Stojanovič Lenčič glede vlaganja tožb še pravi, da želijo dokazati, da so klavzule nepoštene kot take same po sebi. "Vsaka banka določa cene produktov individualno glede na različne elemente v okviru svojega poslovanja in banke med seboj konkurirajo, se ne dogovarjajo ne o produktih ne cenah ne klavzulah," pa zatrjuje Zadravec Caprirolova. In dodaja, da bodo vse te aktivnosti na koncu pri bančnem kreditu pripeljale le k dvema posledicama: "Prvič, da bo za potrošnika vse dražje, drugič pa, da pa morda sploh ne bo več na voljo in se bo lahko zadolževal samo še na sivem trgu po zelo manj ugodnih pogojih."