Ženske v politiki: nizajo položaj za položajem, predsedniški še manjka

Volivci smo na zadnjih volitvah, ki so bile 24. aprila, izvolili 35 poslank. V devetem sklicu parlamenta, ki se je v petek sestal na ustanovni seji, so ženske tako množično zastopane. Vse stranke, ki so prestopile parlamentarni prag, imajo v svojih poslanskih klopeh predstavnico nežnejšega spola.

DZ je dobil tudi prvo predsednico v zgodovini: "Dolgo smo čakali, ampak verjamem, da bo s tem, ko bo krmilo državnega zbora prevzela ženska, nastopilo novo obdobje v naši parlamentarni zgodovini," je ob imenovanju dejala Urška Klakočar Zupančič. "Mislim, da je danes velik dan tako za demokracijo kot tudi za ženske," je dodala izvoljena podpredsednica Meira Hot, ki je vesela, da so prešli od besed k dejanjem in da imajo ženske dobro popotnico za ta mandat.

Ženske so medtem pri sestavljanju vlad običajno v manjšini. Čeprav še ni bilo vlade brez ministrice, pa smo imeli tri vlade, v katerih je bila samo ena ženska. To so tretja vlada Janeza Drnovška, vlada Andreja Bajuka in druga vlada Janeza Janše. Največ žensk, kar 12 od skupaj 23 ministrov, je bilo medtem v vladi Mira Cerarja. Ženska je že sedela tudi na čelu same vlade. Marca 2013 je premierski položaj prevzela Alenka Bratušek in tam ostala do maja 2014.

Leta 2014 je bil ustanovljen tudi Klub županj. Po zadnjih lokalnih volitvah v Sloveniji občino vodi 22 županj. Občin je sicer 212.

Na zadnjih volitvah v Evropski parlament smo volivci v Bruselj poslali štiri ženske, torej polovico. Po aprilskih državnozborskih volitvah pa se je razmerje spremenilo v pet proti tri v korist predstavnikov močnejšega spola. Ker je bila Tanja Fajon izvoljena v slovenski parlament, ji je mandat evropske poslanke prenehal, njen stolček v Bruslju pa bo zasedel Matjaž Nemec.  

Leta 2018 sta se ženski zavihteli tudi na vrh slovenske vojske in Policije. "Kar se mene tiče, je to samoumevno. Nikoli nisem gledal na to, ali je nekdo moški ali ženska, pač pa na to, ali so sposobni ali ne," je dejal takratni predsednik vlade Marjan Šarec, ki je Alenko Ermenc in Tatjano Bobnar imenoval na položaj. "To, da imamo na čelu Policije in vojske žensko, kaže, da kot družba postajamo zrelejši in da bo tisti, ki se bo še spraševal, ali je to dobra odločitev, pač osamljen," je dodal.

Še vedno pa ženske nikoli ni bilo na položaju predsednika republike. Tega so do zdaj zasedali štirje moški. Morda pa se bo to spremenilo že letos, saj se Borutu Pahorju izteka mandat. Na predsedniških volitvah, ki bodo jeseni, pa se kot kandidatko, ki bi lahko prepričala večino volivcev, če se bo odločila za kandidaturo, omenja Ljudmilo Novak.

Vse več voditeljic sicer zaseda položaje tudi širom po svetu. Skandinavija sploh slovi po tem, premierko ima Nova Zelandija, predsednico imajo tudi Gruzija, Etiopija, Tanzanija in Honduras, britanska kraljica Elizabeta II. pa vlada že neverjetnih 70 let.