Iz ministrstva so sporočili, da predlog novele zakona o tujcih ne uvaja pogoja znanja jezika za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, ki je nato tudi nosilec pravice do združitve družine oziroma združuje družinske člane. "S tem upoštevamo potrebe po zagotavljanju delovne sile," so zapisali.
Sporočili so, da pogoji za prihod družinskih članov ostajajo enaki in zapisali, da v ničemer ne spreminjajo pogojev za prihod družinskih članov tujih delavcev v Slovenijo, saj ne uvajajo pogoja znanja jezika za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine.
Očitki o diskimininatornosti določbe so neutemeljeni, so zapisali. Ob preučevanju ocene Zagovornika načela enakosti so ugotovili, da ni mogoče očitati ocene o diskriminatornosti ureditvi pogoja znanja slovenskega jezika za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Tudi zakonodaja EU omogoča, da države članice od državljanov tretjih držav zahtevajo izpolnitev meril za integracijo v skladu z nacionalnim pravom, so zapisali.
Pri Zagovorniku so včeraj v odzivu opozorili, da priporočil za novelo zakona o tujcih niso podali, saj je tudi niso obravnavali. Oceno diskriminatornosti so podali na zakon o urejanju trga dela. Tudi ta zahteva pogoj znanja slovenščine na ravni A1 za vpis v evidenco brezposelnih, zaradi česar je bilo iz evidence izbrisanih 900 ljudi.
Upravne enote morajo ob izdaji ali podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu v primeru, ko obstoji razlog za zavrnitev izdaje ali podaljšanja dovoljenja, upoštevati naravo in trdnost družinskega razmerja, dolžino njegovega prebivanja v Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo. Verjamemo, da je ta zakonska določba ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera zadostna varovalka za zavarovanje pravice do združitve z družino, so še zapisali na ministrstvu.
Predlog novele zakona o tujcih, ki je v parlamentarni obravnavi, namreč za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev zahteva opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1. Ta člen je v zakon zapisala prejšnja vlada premierja Janeza Janše, uporabljati pa naj bi se začel 27. aprila letos. Ministrstvo za notranje zadeve je nato pripravilo novelo, ki bi sprva ta pogoj odpravilo, še preden stopi v veljavo, a so pozneje to spremembo iz predloga umaknili.
DZ bo tako prihodnji teden odločal o predlogu, ki pogoj opravljenega izpita iz slovenščine za družinske člane tujih delavcev ohranja. Temu nasprotujejo v nevladnih organizacijah, kjer poslance pozivajo, naj takšne rešitve ne sprejmejo, saj gre po njihovem mnenju za način, kako onemogočiti ljudem, da si v Sloveniji priborijo dostojno življenje, ustvarijo družinsko življenje in se vključijo v družbo.