Ker bo predsedovanju močan pečat dal predvolilni boj za Elizejsko palačo, bo večina najpomembnejših srečanj že pred aprilskim prvim krogom predsedniških volitev.

Kot je iz Bruslja poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič, bo francosko predsedovanje Svetu EU-ja v veliki meri odraz idej, ki jih je predsednik Emmanuel Macron predstavil pred dobrimi štirimi leti v znanem govoru na pariški univerzi Sorbona. Že takrat se je zavzel za večjo strateško samostojnost Evropske unije na svetovnem prizorišču. Te seveda ni brez okrepljene evropske obrambne zmogljivosti. Zato bo eden glavnih ciljev predsedovanja sprejetje t. i. Strateškega kompasa, kar je Macron izpostavil tudi ob predstavitvi francoskega predsedovanja na začetku decembra. "V času predsedovanja bomo sprejeli Strateški kompas, ki bo evropska bela knjiga o obrambi in varnosti, saj bo obravnaval varnostne grožnje in naš kolektivni odgovor nanje," je takrat dejal Macron.

Med najpomembnejše teme predsedovanja sodijo tudi migracije, ki bodo hkrati tudi vroča tema predvolilnega boja za Elizejsko palačo. Macron zato želi dogovor o reformi schengenskega območja in tudi učinkovito varovanje zunanjih meja Unije pred nezakonitimi migracijami.

Po Macronovih besedah želi Francija podpreti oblikovanje posebnega mehanizma za varovanje meja Unije v kriznih trenutkih. Članice, ki bi se znašle pod udarom nezakonitih migracij, bi tako pomoč lahko dobile tako od Frontexa kot posameznih članic. Vprašanje nezakonitih migracij bo seveda tudi tema vrha Evropske in Afriške unije v februarju.

Naporna podnebna pogajanja

Francija želi poleg tega tudi napredek pri krepitvi gospodarske rasti po pandemiji in zato bo sredi marca na to temo sklicala posebni vrh Unije. Čaka pa jo tudi naporen začetek pogajanj o številnih podnebnih dosjejih v okviru svežnja Pripravljeni na 55, je dodal Jurič. Ta obsega nabor ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030. Med francoskim predsedovanjem se bodo pogajanja zares začela. Uresničevanje zelenih in digitalnih ambicij bo na sploh ena ključnih tem tudi med francoskim predsedovanjem.

Janša: Dosegli smo vsebinsko pomembne premike

Slovenija je s koncem decembra končala svoje drugo polletno predsedovanje Svetu EU-ja. Premier Janez Janša je v petek predsedovanje označil za uspešno in ocenil, da so bili doseženi številni vsebinsko pomembni premiki. Zunanji minister Anže Logar je med dosežki poudaril soglasje med državami članicami na področjih odpornosti Unije proti prihajajočim krizam, vključno z zdravstvenimi in kibernetskimi grožnjami, in digitalne preobrazbe. Odzivi mednarodne javnosti jasno kažejo na to, da je slovensko predsedovanje izboljšalo ugled, mesto, pa tudi domet slovenske diplomacije v svetu, je povedal na nedavni novinarski konferenci.

Za opravljeno delo v zadnjega pol leta se je Sloveniji zahvalila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da je bilo "narejenega veliko, da bi našo evropsko agendo premaknili naprej, od usklajevanj o covidu-19 do pomembnih pobud za trajnostni in digitalni prehod".