Poveljnik ameriške mornarice je opozoril, da mora biti ameriška vojska pripravljena na možnost kitajske invazije na Tajvan pred letom 2024, saj Washington postaja vse bolj zaskrbljen zaradi grožnje otoku, poročajo tuji mediji. Ob poudarjanju naraščajoče zaskrbljenosti glede kitajske vojaške dejavnosti v bližini Tajvana, ki se je povečala po avgustovskem obisku ameriške predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi v Tajpeju, je Joe Biden že štirikrat opozoril Kitajsko, da bodo ZDA posredovale, da bi zaščitile Tajvan pred neizzvanim napadom.
Admiral Mike Gilday, vodja mornariških operacij, je dejal, da morajo ZDA upoštevati, da bi Kitajska lahko ukrepala proti Tajvanu veliko prej kot celo bolj pesimistična opozorila. Razprava v ZDA o tem, kdaj bi lahko Kitajska napadla Tajvan, se je okrepila, odkar je admiral Philip Davidson, takratni vodja indopacifiškega poveljstva, kongresu lani povedal, da bi lahko kitajska vojska ukrepala proti Tajvanu pred letom 2027. Davidsonovo opozorilo je bilo v tistem času delno podcenjeno, vendar so uradniki v zadnjem letu okrepili svoja opozorila.
Financial Times poroča, da je admiral Gilday v sredo dejal, da bi se lahko invazija zgodila še prej, kot so to napovedovali najbolj pesimistični scenariji, in da bi se po njegovem mnenju to lahko zgodilo že letos ali prihodnje leto. To je izjavil le dva dni po tem, ko je ameriški zunanji minister Antony Blinken posvaril, da je Kitajska sklenila, da status quo Tajvana zanjo ni več sprejemljiv in da je odločena ponovno združitev otoka s Kitajsko izvesti veliko hitreje. Na nedeljskem odprtju 20. kongresa kitajske komunistične partije je predsednik Xi Jinping ZDA posvaril zaradi podpore Tajvanu, ko je obtožil “zunanje sile” za zaostrovanje napetosti v Tajvanski ožini in predlagal, da bi zunanji akterji prevzeli krivdo, če bi se Kitajska počutila prisiljeno napasti državo.
Bonnie Glaser, politologinja in strokovnjakinja za Kitajsko pri nemškem Marshallovem skladu, je dejala, da stališče, da bi se napad lahko zgodil do leta 2027 ali še prej, temelji na oceni ZDA, kdaj bi bila Kitajska lahko sposobna izvesti napad, ne pa na dejanskih obveščevalnih podatkih. “Ničesar ne moremo izključiti, toda navedba, da obstaja časovni okvir 2022 ali 2023, je čista špekulacija. Mislim, da je to neodgovorno,” je dejala Glaserjeva, ki je skeptična glede ocene, da si je Kitajska zadala cilj invazije do leta 2027. Ameriški uradniki pa opozarjajo, da bo kongres kmalu glasoval o zakonodaji, ki bi financirala dodelitev orožja za Tajpej. Predlog zakona o izdatkih za obrambo dovoljuje 10 milijard dolarjev v petih letih, kar bi bil prvi primer, ko bi ZDA financirale prodajo orožja Tajvanu.
Prihajajo težki časi, moramo se prilagoditi in pripraviti na boj z “močnimi vetrovi, nemirnimi vodami in celo nevarnimi nevihtami”, je po poročanju STA ob odprtju 20. kongresa komunistične partije pred dnevi posvaril kitajski predsednik Xi Jinping. Kot je opozoril, je potencialnih nevarnosti veliko, možni so tudi “najslabši scenariji”, prihodnjih pet let bo kritičnih. V več kot uro in pol trajajočem govoru je po poročanju tujih tiskovnih agencij izpostavil velik pomen tokratnega kongresa, saj ta poteka v turbulentnih in za partijo kritičnih časih. Kot je posvaril, so namreč mednarodno soočeni z “ogromnimi tveganji in izzivi” ter “globalnimi spremembami, kakršnih ni bilo že stoletje”. Država mora po njegovih besedah zato odločno slediti vodstvu partije, da bodo dosegli preporod in modernizacijo ter razširili “socializem s kitajskimi značilnostmi”. Obenem pa je nujno, da “vsi mi v partiji nikoli ne pozabimo našega prvotnega cilja in ustanovne misije, da vedno ostanemo skromni, razsodni in delovni ter da imamo pogum in smo sposobni nadaljevati naš boj,” je dodal. Pričakovano je Xi ponovil vztrajanje pri dosedanji politiki, da je Tajvan del Kitajske ter da je pri doseganju cilja ponovne združitve odprta tudi možnost uporabe vojaške sile. “Popolno ponovno združitev domovine je treba doseči in jo je zagotovo mogoče doseči,” je dejal.
Med zaskrbljenostjo, da bi lahko Kitajska skušala celino ponovno združiti s Tajvanom hitreje, kot je bilo prej pričakovano, si mornarica Združenih držav prav tako ogleduje zgodnejši časovni okvir za potencialni konflikt zaradi otoka, je v sredo dejal najvišji častnik službe. Mornarica še vedno ocenjuje, kako nedavni 20. kitajski partijski kongres vpliva na njene načrte za floto, je na virtualnem dogodku, ki ga je gostil Atlantic Council, povedal vodja mornariških operacij Gilday. “Ne gre le za to, kar pravi predsednik Xi, ampak tudi za to, kako se Kitajci obnašajo in kaj počnejo. In kar smo videli v zadnjih 20 letih, je, da so vsako obljubo, ki so jo dali, izpolnili prej, kot so rekli, da jo bodo izpolnili,” je odgovoril Gilday na vprašanje o tako imenovanem Davidsonovem oknu – sklicujoč se na nekdanjega poveljnika indopacifiškega poveljstva ZDA adm. Phila Davidsona, ki je v kongresu leta 2021 pričal, da si je Kitajska želela zagotoviti zmogljivost, da zavzame Tajvan v naslednjih šestih letih.
Tudi strokovnjak na področju mednarodnega prava dr. Miha Pogačnik je za boljše razumevanje ozadja spomnil, da je prišlo do odhoda prejšnje kitajske oblasti na otok Tajvan po komunistični revoluciji, s čimer je ostalo nedorečeno, kdo je zunanji predstavnik Kitajske. Do leta 1971 je Republika Kitajska v Združenih narodih predstavljala celotno Kitajsko, bila je celo ustanovna članica. Potem pa so Združeni narodi z Resolucijo 2758 Republiko Kitajsko zamenjali z Ljudsko Republiko Kitajsko – predvsem zato, ker je šlo za jedrsko velesilo. Od takrat torej obstaja vprašanje mednarodnega priznanja Republike Kitajske oziroma Tajvana ter vprašanje, ali je Tajvan država ali ni – če je država, se ima namreč pravico braniti. Trenutno ima s Tajvanom polne diplomatske odnose 13 držav in Sveti sedež, večje število držav – tudi Slovenija – pa Tajvan priznava delno.
Ozemlje, prebivalstvo in suverena oblast so trije pogoji za državnost – Tajvan vse našteto ima
Na tistem območju se praviloma razmere zaostrujejo v Tajvanski ožini – torej med celino in otokom oziroma 168 otoki Tajvana. Republika Kitajska trdi, da gre za njeno teritorialno morje, Ljudska republika pa temu nasprotuje, češ da gre za notranje morske vode. Zanimivo je, da Američani enkrat letno pošljejo svojo vojaško ladjo, da pelje čez omenjeno ožino – s čimer Ljudski Republiki Kitajski sporočajo, da priznavajo stališče Kitajske Republike – da gre za teritorialno morje. Ob tem je treba še dodati, da ZDA tudi že ves čas oborožuje Tajvan. S pravnega vidika pa je ključno to, da je Tajvan država. V mednarodnem pravu namreč priznanje ne ustvarja državnosti. “Ozemlje, prebivalstvo in suverena oblast so trije pogoji za državnost – in Republika Kitajska vse to ima,” je pojasnil Pogačnik. Ker so de facto država, imajo po mednarodnem pravu v primeru napada Ljudske Republiek Kitajske tudi pravico do obrambe.
Če je Tajvan država, se ima torej po mednarodnem pravu pravico branit, ima pravica do samoobrambe. Slednja je zapisana v 51. členu Ustanovne listine Združenih narodov – vendar pa, kot že rečeno, Republike Kitajske ni več v OZN-u, ker so jo leta 1971 zamenjali z Ljudsko Republiko Kitajsko. Primerna pravna razprava bi torej bila, kaj to pomeni. Vendar pa je ob tem treba vedeti, da mednarodno pravo ni samo ustanovna listina in pravica do naravne samoobrambe je tudi obča pravna pravica – kar pomeni, da ni potrebe, da je zapisana. “Da se ima napadeni pravico braniti, je splošno priznano načelo civiliziranih narodov. Koncept samoobrambe je torej nesporen vsaj že od rimskega prava naprej,” je še spomnil strokovnjak za mednarodno pravo.
Sara Bertoncelj