'Kakšna druga izbira? Koalicija v danem trenutku pravzaprav ni imela nobene izbire'

Milan Brglez je diplomirani politolog, magister pravnih znanosti in doktor znanosti s področja mednarodnih odnosov. Kot visokošolski učitelj mednarodnih odnosov je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede, kjer je bil tudi docent in predstojnik Katedre za mednarodne odnose. V državno politiko je vstopil leta 2014, ko je z Mirom Cerarjem soustanovil stranko SMC. Po zmagi na volitvah je v Cerarjevi vladi postal predsednik DZ. Junija 2018 je dobil še en poslanski mandat, a so ga zaradi očitkov o nespoštovanju odločitev organov stranke konec junija iz SMC izključili. Že pred tem sta sicer bila s predsednikom SMC Cerarjem na različnih bregovih glede nekaterih tem, med drugim glede Zakona o tujcih. Sam je dejal, da so ga iz stranke izključili zaradi njegove pokončne drže in kritike do lastne stranke. Cerar pa ga je ob najavi predsedniške kandidature označil za preračunljivega in po političnem delovanju 'ziheraša'. Svojo politično pot je po odhodu iz SMC nadaljeval v poslanski skupini SD in postal njihov kandidat za evropskega poslanca. 

Je oče dveh otrok. Znan je kot spreten šahist, bil je tudi predsednik Šahovske zveze Slovenije, pa tudi podpredsednik Rdečega križa Slovenije. V predsedniško tekmo je vstopil kot eden zadnjih predsedniških kandidatov, in sicer po tem, ko je od kandidature odstopila kandidatka največje vladne stranke Gibanja Svoboda Marta Kos. V matični SD, kjer so sicer pred tem že sprejeli odločitev, da se na tokratne predsedniške volitve ne bodo podali z lastnim kandidatom, so tako kot kandidata podprli Brgleza, kasneje je dobil tudi podporo Gibanja Svoboda. Kot ključni vrednoti izpostavlja povezovanje in spoštovanje, kar naj bi izkazovala tudi njegova kandidatura. V programu izpostavlja še povrnitev ugleda funkciji predsednika republike, solidarnost in skrb za soljudi, okolje in trajnostni razvoj.

Čeprav je v predsedniško bitko vstopil med zadnjimi, ga javnomnenjske raziskave uvrščajo na tretje mesto. 

Brglez priznava, da si še pred poletjem ni mislil, da bo jeseni tako zaseden. Njegovo kandidaturo za predsednika republike so namreč v SD potrdili šele v drugi polovici septembra. "Seveda krajša kampanja pomeni tudi neko utrujenost," je priznal, a dodal, da se veseli nedelje. Še posebej, ker verjame, da lahko – podobno kot na evropskih volitvah – naredi velik skok in preseneti z rezultatom. "Verjamem, drugače ne bi šel v kandidaturo," je dejal. 

Kaj očita glavni protikandidatki na levo-sredinskem polu?

Nekdanji predsednik Milan Kučan je javno izrekel podporo Brglezovi protikandidatki Nataši Pirc Musar. Kako na ta "odmik podpore" gleda sam? "Vsak je svoboden v tej državi. Vsak ima en glas. Mene podpirata dve koalicijski stranki, Gibanje svoboda in SD, in zanesem se na to, da mi bosta pomagali tudi pri samih volitvah. In sta že ogromno naredili. Če ne bi bilo te podpore, mene ne bi bilo kot kandidata v teh duelih. In jaz sem povsem prepričan, da se bodo ljudje prav odločili. Tako, kot so se 24. aprila," je optimističen.

Na zadnjem kongresu SD pa je sicer svojo običajno, zelo umirjeno retoriko nekoliko zaostril. "Sem neodvisen. Meni je važna ena neodvisnost. To je neodvisnost od interesov tranzicijskega kapitala. Če vam moram naslikati, katera kandidatka je od njih odvisna, potem ne veste nič o politiki," je takrat dejal in svoje puščice usmeril v konkurentko, s katero se borita za glasove iz istega volilnega bazena. "Lahko z dvema prigodama to zadevo pojasnim. Recimo, ko smo bili na AmChamu, je bilo zelo jasno, da je že govoriti o socialnem dialogu, ki vključuje tako sindikate kot delodajalce, skoraj anatema ... Znotraj tega je bila ona na drugi strani, seveda delodajalski. Na drugi strani, tisto, kar bi res lahko bil očitek, je pa davčno optimiziranje, ki si ga lahko bogatejši privoščijo in s tem plačujejo manj prispevkov v socialno in zdravstveno blagajno," je dejal Brglez. 

A tudi sam je v predsedniški kampanji moral pojasnjevati očitke, da je bil na mesto predsednika Šahovske zveze leta 2019 izvoljen, ker je obljubil podpis sponzorske pogodbe s Slovenskimi železnicami v vrednosti 200.000 evrov. "Jaz se nisem pogajal glede te pogodbe, je nisem podpisal, praktično nimam ničesar z njo. In sem se šele zdaj skozi soočenja moral soočiti s celotno zadevo. Če bi takrat vedel, da je kakršno koli pogojevanje, sploh ne bi kandidiral za predsednika Šahovske zveze," je zatrdil. 

Sicer pa je priznal, da je bil kot predsednik Šahovske zveze zadovoljen, da so uspeli pridobiti takšno donacijo. "Brez tega denarja ne bi mogli organizirati tekmovanj in v teh pandemičnih časih pomagati vsem reprezentantom, od najmlajših kategorij do članske," je dejal. Spomnil je, da so v tem času uspeli organizirati celo dve evropski prvenstvi. "Brez tega sponzorskega denarja ne bi bilo razvoja slovenskega šaha, vsa ta razprava pa mu škodi. In to je tisto, kar me najbolj boli, ker je bilo na podlagi tistega programa, ki sem ga zagovarjal, marsikaj storjeno," je dodal. 

Zakaj je v igro vstopil šele po odstopu Kosove?

Pojasnil je, da se je za kandidaturo odločil preudarno in razmeroma pozno, ker ni želel s svojo kandidaturo "rušiti koalicije". "Zato, ker sem ocenil, da bi to samo pomenilo drobljenje političnega prostora. Smo pa praktično v kriznih časih. Vojno imamo v okolju, poleg tega se pravzaprav moramo ukvarjati tudi s podnebjem in pravzaprav niti ne veš, kaj je bolj nujno za prihodnost ljudi. In v teh kriznih časih nujno potrebuješ povezovanje, politično stabilnost, ne pa drobljenje," je poudaril. 

Spomnil je, da je tudi Levica svojega kandidata predstavila šele po tem, ko je od kandidature odstopila Marta Kos. "Pred tem so sicer najverjetneje razmišljali, da bi lahko nek tak kandidat imel prostor znotraj celote. Potem pa so postopki trajali predolgo, da bi lahko na nek način vplival tudi na Levico, čeprav priznam, da sem se pogajal tudi v to smer," je razkril. 

In kako gleda na to, da je na nek način druga izbira za mesto prvega v državi? "Ma, kakšna druga izbira? Koalicija kot taka v danem trenutku pravzaprav ni imela nobene izbire," je dejal. Dokler je bila Kosova v igri, pa, kot pravi, ni želel nastopiti proti njej. "Ker bi s tem zrušil drugi stranki znotraj koalicije možnost, da bi prišla v drugi krog," je dejal in poudaril, da se je poznejša kandidatura pokazala za bolj smiselno odločitev.

Trenutno je torej povezal dve koalicijski stranki, Gibanje Svoboda in SD. Katera pa mu je po vrednotah bliže? "Milan Brglez ima takšne vrednote, da so ga kot svojega prepoznali oboji. Jaz mislim, da branjenje ustave, to, kar sem počel kot predsednik državnega zbora tudi v odnosu do Stranke modernega centra ... Takrat ko gre za ustavo, ni važno, kdo je ... To je nekaj, kar potrebujemo v teh časih," je prepričan. 

Kaj bo prinesel v predsedniško palačo?

Brglez pravi, da bo v predsedniško palačo prinesel predvsem odgovornost, ki je tudi njegov osnovni moto. "Odgovorno vodenje, odgovorno delovanje v prid socialne države, vladavine prava, človekovih pravic vseh in odgovorno predstavljanje v mednarodnih odnosih," je dejal. Prav na področju mednarodnih odnosov bi nadaljeval in nadgrajeval delo, ki ga je opravil aktualni predsednik Borut Pahor. Poudarja pa, da bi v notranjepolitičnih zadevah ravnal drugače kot predhodnik. 

"Mislim, da se je v prid ustavi treba oglašati. In ne samo to. Čeprav predsednik nima možnosti dati pobude na Ustavno sodišče, sem že kot predsednik DZ dokazal, da lahko do takšne pobude pride. Bodisi javno bodisi na drugačen način bom poskrbel, da bodo takšni zakoni prišli pred Ustavno sodišče in doživeli presojo tistih, ki lahko presodijo, ali je nekaj ustavno ali ne," je dejal. 

Kratki odgovori na nekaj hitrih vprašanj

Ali menite, da je čas, da Slovenija dobi predsedniško rezidenco?

Ne.  

Bi podprli legalizacijo marihuane in se javno zavzemali, da se postopek pohitri?

Da, ker sem se že.  

Ali bi odšli na obisk v Moskvo, če bi vas tja povabil Vladimir Putin?

Da, če bi imelo to kakršno koli možnost, da prekine to vojno norijo, ki se dogaja v Ukrajini.  

Ali bi podprli prenehanje selitev evropskih poslancev iz Bruslja v Strasbourg? Ta vsakoletna selitev namreč stane okoli 100 milijonov evrov ...  

Da. Vendar jo ovira pogodba, ki jo določa.

Bi kot predsednik države uporabljali falcona ali redno linijo?  

Načeloma redno linijo. Izjemoma, če bi bilo nujno, ali pa bi to racionaliziralo stroške in tudi okoljsko škodo, ki jo delamo z letenjem, potem da.  

Ali ste v službo v Evropski parlament vedno potovali z letalom?  

Ne, uporabljal sem tudi vlak. Ampak to predvsem iz Frankfurta do Strasbourga.  

Dan odprtih vrat predsedniške palače ob praznikih: ali bi obdržali to navado sedanjega predsednika Pahorja?  

Da, še razširil bi jo.  

Kako?

Poskušal bi na podoben način kot v parlamentu imeti organizirane obiske šol, srednjih šol, zainteresiranih prebivalcev. Tudi zato, da se malo spodbudi razumevanje politike in mesta predsednika znotraj celotnega sistema.  

Predsednik Borut Pahor je obiskal praktično vse prireditve, kamor so ga povabili. Ali bi vi šli denimo na mašo zadušnico v Kočevski rog in tam položili venec?  

Glede tega sem že večkrat povedal stvari, kaj lahko slavimo ... In to je narodnoosvobodilni boj brez revolucionarnega nasilja, kolaboracije ne. Povojne poboje moramo obžalovati, ker so vsega obsojanja vredni. Vsi pa si zaslužijo dostojen pokop. Glede samega Kočevskega roga bi rekel, da glede na to, kar zdaj poznam, bi prej šel v ... mislim, da je Macesnova reber.  

Podpirate vstop Hrvaške v Schengen kljub nespoštovanju sodbe arbitražnega sodišča?

Da, ker ti dve zadevi nista povezani.  

Sta se po razhodu z Mirom Cerarjem še kdaj usedla na kavi?  

Na kavi ne, sva se pa že srečala.  

Bi danes ravnali drugače kot takrat, ko ste Janezu Janši kot takrat obsojenemu poslancu odvzeli možnost sedeti v državnem zboru?  

Šlo je za uporabo zakona, ki je bil kasneje razveljavljen skupaj z odločbo. Ravnal bi enako.

Ali bi bila neuvrstitev v drugi krog predsedniških volitev za vas velik poraz?  

Mislim, da ne.