Izredna denarna pomoč

Za pomoč prosijo predvsem samski, največ državnih evrov gre za ogrevanje

S.R.
7. 12. 2022, 07.53
Posodobljeno: 7. 12. 2022, 07.56
Deli članek:

Število prejemnikov izredne denarne pomoči v teh mesecih narašča, a je to običajno. Ljudje pomoč države potrebujejo predvsem za stroške ogrevanja in splošne življenjske stroške.

Bobo
Največji delež so oktobra predstavljali prejemniki v starostni skupini od 36 do 58 let.

Smo v delu leta, ko v denarnicah številnih državljanov, zlasti staršev mlajših otrok, zazeva večja luknja. Otroci imajo oči za darila in spodobi se, da je ob praznikih miza nekoliko bolj obložena. Narastejo stroški, povezani s šoloobveznimi otroki, poleg vsega pa udari še mraz. Da na centrih za socialno delo (CSD) v zadnjem obdobju predvsem zaradi visokih stroškov energentov in kurjave opažajo vse višje število vlog za izredno denarno socialno pomoč, nam je pred dnevi potrdila sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije (SCSD) Tatjana Milavec. Nabor upravičencev do izredne denarne pomoči je pester. Med njimi sicer prevladujejo prejemniki denarne socialne pomoči, a vloge oddaja tudi vse več zaposlenih z minimalnimi plačami, v bolniškem staležu in družin z več otroki. Med prejemniki je tudi več starejših z nizkimi pokojninami, ki za malenkost presegajo cenzus za redno denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek.

Med prejemniki prevladujejo samski

Kot so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podatki za oktober 2022 kažejo, da z vidika tipa družin med prejemniki izredne denarne pomoči po številu še vedno prevladujejo samske osebe, ki jim sledijo zakonci ali partnerji brez otrok. Šele na tretjem mestu so enostarševske družine z enim otrokom. Podobni so podatki za september, ko so v primerjavi z avgustom zaznali kar 89,54-odstoten dvig števila upravičencev v skupini zakoncev ali partnerjev brez otrok. Sicer pa število prejemnikov narašča. Če je bilo med januarjem in avgustom 2022 število prejemnikov nižje kot v enakem obdobju lani, je bilo število prejemnikov septembra letos za 11,61 odstotka višje kot septembra 2021, medtem ko je bilo oktobra letos v primerjavi z lanskim le za 2,54 odstotka več prejemnikov. Če je med poletjem izredno denarno pomoč povprečno prejelo malo manj kot 4000 upravičencev, pri čemer je bil delež prejemnikov kot običajno najnižji avgusta, jih je bilo septembra že 5007.

Na leto več kot 20 milijonov evrov

Nekoliko se je zvišala tudi povprečna višina izplačila, in sicer s 371,92 evra oktobra lani na 403,11 evra oktobra letos. Višina izredne denarne socialne pomoči na mesec je sicer v primeru samske, delovno neaktivne osebe omejena na največ 421,89 evra. V primeru štiričlanske družine z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve pa cenzus znaša 1160,21 evra. Skupno je bilo oktobra letos izplačane za približno 2,4 milijona evrov izredne denarne pomoči, za slabih 240 tisoč evrov več kot oktobra 2021, kažejo podatki ministrstva za delo. Država za to letno izplača več kot 20 milijonov evrov. V vsem letu 2021 je denimo skupna višina izplačane izredne denarne pomoči znašala dobrih 23,7 milijona evrov.

Svet24/MDDSZ
Izplačila izredne denarne pomoči v letu 2022 (do oktobra).

Največ za ogrevanje

Izredna denarna pomoč je sicer namenjena kritju izrednih stroškov, povezanih z osnovnim preživetjem, ki pa jih posamezniki ali družine z lastnim dohodkom ne morejo pokriti, zaradi česar se znajdejo v položaju materialne ogroženosti. V vlogi za to obliko pomoči je zato treba navesti tudi namen porabe in predložiti račune. Iz podatkov ministrstva je razvidno, da največje število upravičencev za to obliko pomoči zaprosi predvsem za pokritje stroškov ogrevanja in življenjskih stroškov. Slednje je sicer splošna kategorija, ki lahko vključuje vse od plačila položnic do stroškov hrane, oblek in tudi ogrevanja, so nam pojasnili na ministrstvu. Centri za socialno delo lahko namreč v vlogi za izredno denarno pomoč izberejo le en namen, pri čemer prosilci pogosto navedejo več različnih potreb. Na CSD v teh primerih posledično izberejo splošen namen kritja življenjskih stroškov. Med pogostejšimi nameni upravičenci navedejo tudi nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, obleko in obutev ter stroške z vzdrževanjem stanovanja ali hiše, pričakovano pa se med nameni precej redkeje znajdejo višja sila in stroški za kritje naravnih nesreč. Kot nam je pojasnila Tatjana Milavec, upravičenci, ki med letom zaprosijo za izredno denarno pomoč, med nameni navajajo vse od kritja stroškov bivanja, prehrane, energentov, najemnin, nadomeščanja trajnih gospodinjskih dobrin, kot so pralni stroji, štedilniki, hladilniki in postelje, do doplačil zdravstvenih storitev.

Iz podatkov ministrstva za delo je nekoliko težje razbrati, kakšna so natančna razmerja glede števila prejemnikov po posameznih starostnih skupinah, saj denimo v primeru družin med upravičence štejejo vsi družinski člani, tudi otroci. Največji delež so oktobra sicer predstavljali prejemniki v starostni skupini od 36 do 58 let.

Svet24/MDDSZ
Izplačila izredne denarne pomoči v letu 2022 (do oktobra).