Foto: Ministrstvo za zdravje/Twitter
Foto: Ministrstvo za zdravje/Twitter

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar in v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder so predstavili stanje v zdravstvu in na področju podatkov, ki so osnova za izboljšanje upravljanja in vodenje čakalnih seznamov in čakalnih dob.

Kot je na novinarski konferenci dejal minister Bešič Loredan, so bile čakalne vrste v zdravstvu velik problem že pred začetkom epidemije. Zato je ministrstvo za zdravje opravilo analizo vpliva izbruha epidemije na zdravstvene storitve. Preučili so dostopnost do zdravnika na primarni ravni, v kakšni meri so se zmanjšale storitve preventivnih programov Zora, Dora in Svit ter obisk referenčnih ambulant za odrasle. Na vseh področjih je dostopnost do zdravstvenih storitev močno upadla.

"Redko objavljen in viden je bil vpliv epidemije covida-19 na odkritje novih kroničnih bolezni. Osredotočili smo se na hipertenzijo, sladkorno bolezen, kronično obstruktivno pljučno bolezen (...) Soočiti se moramo tudi s tem, koliko manj rakavih obolenj smo odkrili v Sloveniji in v EU-ju," je dejal Bešič Loredan. "Žal je covid-19 vplival na zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva."

Posledice neobravnavanja pacientov bo zdravstveni sistem po ministrovih besedah moral odpravljati najverjetneje vse do leta 2025, zato je posodobitev seznama čakalnih vrst nujna.

Po najnovejših podatkih NIJZ-ja na zdravstvene preglede in storitve trenutno čaka skoraj 1.144.000 ljudi, od teh okoli 420.000 nad dopustno mejo. Vendar pa ti podatki, kot ugotavljajo na ministrstvu za zdravje, ne kažejo realne slike.

Med analizo podatkov so ugotovili, da na seznamih čakalnih vrst prihaja do številnih odstopanj, ki onemogočajo primerjavo podatkov in natančno oceno števila čakajočih na posege. Seznami se podvajajo, nekateri pacienti so istočasno vpisani v kar tri čakalne vrste za isto storitev oziroma imajo izdanih več napotnic pri različnih izvajalcih, drugi so še vedno na seznamu, čeprav so storitev že dobili. Kar 20 odstotkov pacientov sploh ne pride na naročen pregled, nekateri želijo biti obravnavani pri točno določenem zdravniku, ali pa se za obisk ne odločijo zaradi dopustov.

Čakalne dobe v zdravstvu še vedno velika težava

Alenka Kolar, ki je na čelu direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, je pojasnila, da trenutno iščejo odgovornost za nenatančne podatke o čakalnih vrstah v zdravstvu. "Kdo jih lahko potrdi na NIJZ-ju, kdo je odgovoren za vnos podatkov v bolnišnici in ali je tam sploh kdo, ki vnaša podatke v sistem ..." Kot je pojasnila, je osnovni šifrant seznama čakalnih vrst t. i. "vrsta zdravstvenih storitev". Teh je trenutno 1586, od katerih je 500 praznih, kar pomeni, da na teh storitvah ne čaka nihče, medtem ko na vrsti zdravstvene storitve, ki se imenuje "ostalo" čaka 5009 ljudi. "Gre za informacijsko napako, da se nekdo lahko razvrsti pod 'ostalo'." A vsebina šifrantov po besedah Kolar ne more biti zadolžitev informacijskih tehnologov, temveč širše zdravstvene stroke.

Za ureditev razmer so že imenovali delovno ekipo, ki trenutno ugotavlja napake informacijska sistema in kako jih odpraviti, da bodo lahko NIJZ-ju podali konkretna navodila za prečiščenje seznamov, navodila se pripravljajo tudi za zdravstvene zavode, omenja se možnost omejevanja napotnic, urejanje možnosti pravočasne odjave od naročenega pregleda, prav tako bodo posodobili in zmanjšali število šifrantov, pripravili pa bodo tudi podlage za okrepljene inšpekcijske nadzore. Po besedah Aleša Šabedra se že prihodnji mesec del zdravstvenih inšpektorjev seli na urad za nadzor.

Bešič Loredan je na novinarski konferenci med drugim napovedal, da bo v Splošni dogovor za leto 2023 umeščena tudi nova entiteta v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki bo pokrila rehabilitacijo covidnih bolnikov in bolnikov, ki trpijo za dolgim covidom. "Covid-19 je bolezen, ki je na družbi pustila dolgoročne posledice," je prepričan minister.