Pri snovanju novih podpornih ukrepov so na kmetijskem ministrstvu upoštevali, da veljajo za kmetijstvo na območju Triglavski narodni park oziroma v okviru Nature 2000 dodatni omejitveni ukrepi, je povedal državni sekretar Anton Harej na razvojno gospodarskem forumu, ki smo ga nedavno pripravili na Bledu ob 60-letnici razglasitve Triglavskega narodnega parka (TNP) in 40-letnici sprejetja prvega zakona o TNP.
Kmetija bo lahko po novem izbirala med ukrepi ekološke pridelave ali med dosedanjimi, tako imenovanimi ukrepi KOPOP oziroma kmetijsko-okoljsko-podnebnimi plačili. V okviru KOPOP pa bodo lahko izbirali podukrepe.
Kmetje bodo v vlogi označili svoje parcele na območjih, za katere veljajo pravila o omejeni dejavnosti, imetniki takšnih parcel pa bodo finančno nagrajeni. Kmet bo prejel višjo subvencijo, če bo vključen v več ukrepov.
Strateški načrt do konca leta
Za zdaj je pripravljen strateški načrt za takšne ukrepe, na kmetijskem ministrstvu bodo naročili izdelavo finančnega razreza. Predvidoma bo končan najpozneje v mesecu in pol. Potem bodo oblikovali dokončen predlog in ga predali v javno obravnavo. Potrjeni dokument bodo predali v nadaljnji postopek sredi decembra.
Poleg tega bodo v vseh razpisih v programskem obdobju po letu 2023 kmetije z zaščitenega območja nagrajene z dodatnimi desetimi točkami, kar lahko na razpisu pomeni zelo veliko, je med drugim povedal državni sekretar Harej na dogodku časnika Finance ob 60-letnici Triglavskega narodnega parka.
Kako kmetijstvu dati pravo veljavo
Ob državnem sekretarju so bili sogovorniki na okrogli mizi o kmetijstvu v TNP še Davorin Koren, vodja oddelka za trajnostni razvoj v zavodu Triglavski narodni park, Jani Mlekuž, terenski kmetijski svetovalec Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica in Branko Ravnik, svetovalec za področje kmetijstva v Turizmu Bohinj. Eno od zastavljenih vprašanje je bilo tudi Kako povečati dodano vrednost v kmetijstvu na območju TNP.
»Število kmetij se v Bohinju zmanjšuje, ne zmanjšuje pa se obseg obdelanih površin, je začel odgovor Branko Ravnik. »Več kot 80 odstotkov kmetij je samopreskrbnih, kar pomeni, da njihova proizvodnja ne pride na trg. Dodano vrednost na takšnih kmetijah in tudi na kmetijah, ki nastopajo na trgu, je mogoče okrepiti z blagovnimi znamkami. Blagovna znamka Bohinjsko/From Bohinj daje izdelkom certificirano vrednost.«
V Bohinju pa nameravajo povečati dodano vrednost tudi z infrastrukturo, ki bo učinkoviteje povezala kmetijstvo in gostinstvo, je nadaljeval Ravnik in razložil: »Skoraj vsi gostinci naročajo hrano prek telefona. Gostinec kliče enega kmeta pa drugega… eden nima, drugi lahko priskrbi izdelke naslednji dan… To je kaos.«
Zato so začeli razmišljati, kako bi vzpostavili infrastrukturo, ki bo olajšala naročanje. Infrastrukturo, ki bo tudi pomagala, da se bodo jeseni dogovorili, kaj bodo uporabili naslednje leto. In se dogovorili tudi za ceno: »Cena lokalnih kmetijskih izdelkov bo višja kot cena izdelkov, ki prihajajo od drugod, saj bo lokalni izdelek gostincu omogočil, da bo prodajal svojo zgodbo.«
Ponudniki in kupci na skupni platformi
Vrednost hrane v končni storitvi je v gostinstvu 30 odstotkov ali manj. Cenovna prožnost pri določanju višine odkupne cene je zato po Ravnikovih besedah v gostinstvu večja kot v primeru prodaje kmetijskega izdelka živilski industriji ali trgovini.
Tudi to je razlog, da v Bohinju razmišljajo o vzpostavitvi lokalnega trga, o dogovoru glede cenovnih razmerij in o pomoči sodelujočim gostincem, da bodo dobili tržno prednost. Marketinško bi jih podprli bolj kot gostince, ki se ne bodo vključili, sodelujoči bi lahko uporabljali lokalno blagovno znamko in drugo.
Bohinjci so že prevzeli primerno platformo in jo prilagodili. V bazi podatkov bodo vsi lokalni ponudniki s svojimi izdelki, razpoložljivimi količinami, politiko rabatov in z drugimi podatki. V bazi bodo tudi kupci, ki bodo vnašali naročila. Dodali bodo tudi logistično podporo in vključili lokalno zadrugo.
Hotelirji bodo zraven
Platformo je podprlo tudi podjetje Alpinia, lastnica bohinjskih apartmajev in hotelov Tuba, Triglav, Bohinj in Zlatorog, je potrdil direktor Alpinie Jure Repanšek.
V Bohinju razmišljajo tudi o upravljanju s presežki kmetijskih izdelkov in o vstopu v butične sheme. Dodano vrednost lahko okrepi nadgradnja osnovnega izdelka v lastni dopolnilni dejavnosti ali skupna sirarna kot na primer Mlekarna Planika v Posočju, je nadaljeval Ravnik.
Kmetovanje na zavarovanih območij s svojimi omejitvami zahteva bolj tradicionalen način pridelave, kar pa po Ravnikovih besedah prinaša tudi dodano vrednost: »Porabniki so začeli ceniti takšno pridelavo, zato pa imajo vse več priložnosti tudi mladi kmetje.«
Mladi znajo gledati izven okvirjev
Spodbujanje mladih, da ostanejo v Bohinju in se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so jih opravljali že njihovi predniki, je tudi vizija podjetja Alpinia, je nadaljeval direktor podjetja Repanšek. Alpinia je investirala v prenovo bohinjskih apartmajev Tuba in Triglav ter hotelov Bohinj in Zlatorog.
Mlade bodo v Alpinii spodbujali z nakupom njihovih izdelkov. »Postopek je dolgotrajen. Vsak se vpraša, zakaj bi od lokalnih ponudnikov kupil izdelek za 15 evrov, ko pa ga dobimo v trgovski verigi za pet evrov. Treba je najti kompromis,« je ilustriral Repanšek in dodal: »Treba je ceniti, da smo v narodnem parku in tudi ceniti izdelke, ki so pridelani v narodnem parku.«
Treba pa je tudi poskrbeti za lokalni kader, je opozorila Eva Štravs Podlogar: »Na srednjo gostinsko šolo v Radovljici je vpisanih pet dijakov za natakarje, dva pa za kuharja. Takšen vpis skrbi, je priznal Repanšek. Ob vprašanju, zakaj so se odločili za prenovo hotela Zlatorog pa je pojasnil, da je prednost mlajše generacije investitorjev v globaliziranosti, ker »zna pogledati tudi izven okvira omejitev«.
Za nakup hotela Zlatorog se je pred časom zanimala tuja turistična družba, a so jo odvrnile omejitve TNP, »mi pa smo stopili korak nazaj in vzeli omejitve kot izziv«, je povedal Repanšek. »Pogledali smo primere drugih narodnih parkov po Evropi in ugotovili, da je kljub omejitvam mogoče marsikaj narediti.«
Kako zadržati mlade – primeri iz tujine
Dobre prakse na zaščitenih območjih v tujini pozna tudi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. V bližini Salzburga je občina z nizko povprečno starostjo prebivalcev. Z oblikovanjem kakovostnega življenjskega okolja so pritegnili številne mlade družine, ki so na tem območju ostale. V občini Landau v nemškem Berchtesgadnu se je število nočitev sicer zmanjšalo, a so mladi ostali. Ukvarjajo se namreč s storitvenimi, obrtnimi in drugimi dejavnostmi in niso v zelo veliki meri odvisni od turizma.
V Bohinju pa se »spogledujejo s konceptom« ene od občin na avstrijskem Koroškem, kjer so »odlično povezali« kmetijstvo, gastronomijo in turizem: »To je odličen primer povezovanja zasebnikov, ki so v tem sami videli priložnost in jih k povezovanju nista spodbudili lokalna skupnost ali država.«
Je torej Triglavski narodni park za gospodarstvo predvsem omejitev ali predvsem prednost? Prednost, je odgovoril Davorin Koren, ki v javnem zavodu TNP vodi oddelek za trajnostni razvoj.
