Posledice segrevanja vse hujše, svet pa zaposlen z drugimi izrednimi razmerami

Ranljive države v razvoju, ki niso odgovorne za globalno segrevanje, vendar so zelo izpostavljene njegovim uničujočim posledicam, so več mesecev vztrajale, da se vprašanje "izgube in škode" uradno vključi na dnevni red konference pogodbenic.

Vodja ZN za podnebje Simon Stiell je ob začetku konference vprašanje izgube in škode označil za ključno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Egipt ne bo varčeval s prizadevanji za iskanje rešitev," je na otvoritveni slovesnosti COP27 obljubil  zunanji minister Sameh Shoukry, ki predseduje konferenci. Vključitev točke financiranja škode na dnevni red "odraža občutek solidarnosti in sočutja do trpljenja žrtev podnebnih nesreč," je še dejal. "Vsi smo dolžni zahvalo aktivistom in organizacijam civilne družbe, ki so vztrajno zahtevali prostor za razpravo o financiranju izgub in škode," je dodal.

"Čeprav razumem, da se voditelji po vsem svetu letos soočajo s konkurenčnimi prednostnimi nalogami, moramo biti jasni: neukrepanje je kratkovidno in lahko samo odloži podnebno katastrofo," pa je dejal britanski predsednik prejšnje konference COP26 Alok Sharma. "Koliko pozivov za prebujanje svet – in svetovni voditelji – še potrebujejo?" se je vprašal.

Svet je zaposlen z drugimi izrednimi razmerami

Predstavniki iz skoraj 200 držav so se na 27. podnebni konferenci ZN zbrali v času, ko so posledice globalnega segrevanja vse hujše, svet pa je politično razdeljen in zaposlen z drugimi izrednimi razmerami, kot so vojna v Ukrajini ter energetska in prehranska kriza.

Samo v zadnjih nekaj mesecih je zaradi podnebnih katastrof po vsem svetu umrlo na tisoče ljudi, na milijone je bilo razseljenih, nastala pa je milijardna škoda. Obsežne poplave so uničile dele Pakistana in Nigerije, suša se je povečala v Afriki in na zahodu ZDA, cikloni so bičali Karibe, vročinski valovi brez primere pa so zajeli tri celine.

Svet mora do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 45 odstotkov, da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 stopinje Celzija nad ravnijo s konca 19. stoletja. Znanstveniki opozarjajo, da bi segrevanje nad to mejo lahko Zemljo potisnilo v stanje tople grede, v katerem se ne da živeti.

Pomembnejše dogajanje na konferenci se bo začelo v ponedeljek in torek, ko bo potekal vrh voditeljev. Slovensko delegacijo bo v prvem tednu vodil predsednik republike Borut Pahor, v drugem tednu pa minister za okolje in prostor Uroš Brežan.