Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik je napovedala pilotni projekt, v okviru katerega bodo preizkušali več različnih modelov in nato izbrano rešitev prenesli na raven celotne državne uprave. Foto: BoBo/Borut Živulović
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik je napovedala pilotni projekt, v okviru katerega bodo preizkušali več različnih modelov in nato izbrano rešitev prenesli na raven celotne državne uprave. Foto: BoBo/Borut Živulović

Posvet z naslovom Draginja, energetska kriza in prekarnost je zrasel iz že tradicionalnih posvetov o prekarnosti, ki so jih na ljubljanski ekonomski fakulteti organizirali v zadnjih letih, je povedala dekanja Metka Tekavčič. Poudarila je, da sicer na fakulteti vsem trem temam posvečajo precej pozornosti.

Posvet, ki ga poleg ekonomske fakultete soorganizira tudi Inštitut za študije prekariata, naslavlja tri ključne teme, s katerimi se državljani spoprijemamo to jesen: s posledicami inflacije in rasti cen, zagotavljanjem nujnih energentov in začetkom urejanja prekarnega dela. Gre za teme, ki na našo prihodnost vplivajo sočasno in so medsebojno povezane, je dejal direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen. Racionalizacija, ki temelji predvsem na čim nižji ceni dela, se Poglajnu ne zdi dopustna. To velja tako za javni kot zasebni sektor. "Pomembno je narediti korak naprej zdaj, in to odločno," je pozval.

Prekarnost je izziv razvoja Slovenije in predvolilna zaveza, ki ga je treba reševati prednostno, se je strinjala ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik. "V koalicijski pogodbi smo zapisali, da bo vlada svetilnik, da bo kazala smer, kako se prekarnost odpravlja – najprej na ravni javnega sektorja in nato skozi primerno oblikovane ukrepe tudi v gospodarstvu," je dejala.

Napovedala je pilotni projekt, v okviru katerega bodo preizkušali več različnih modelov in nato izbrano rešitev prenesli na raven celotne državne uprave. "Povsod tam, kjer ocenjujemo, da potrebujemo opravljanje storitev na vsakodnevni ravni, smo se odločili, da ne najemamo zunanjih izvajalcev, pač pa te ljudi zaposlimo," je dejala.

Za primer je navedla storitve čiščenja, kjer za zdaj še ne znajo oceniti, koliko ljudi je potrebnih za to, da se očistijo določeni prostori. Enoznačne rešitve, ki bi bila lahko sprejeta na mah, ni, je poudarila in napovedala, da se bodo najprej lotili analize prostorov in pogodb. "Ugotovili smo, da so pogodbe napisane tako, da več pozornosti posvečajo čistilom kot ljudem," je dejala.

Posveta na ekonomski fakulteti so se udeležili tudi nekateri kandidati, ki se bodo na volitvah potegovali za funkcijo predsednika oziroma predsednice republike. Foto: BoBo/Borut Živulović
Posveta na ekonomski fakulteti so se udeležili tudi nekateri kandidati, ki se bodo na volitvah potegovali za funkcijo predsednika oziroma predsednice republike. Foto: BoBo/Borut Živulović

Država mora dajati zgled drugim

Z nekaj dodatnimi podrobnostmi je postregel državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Urban Kodrič. Projekt zaposlovanja čistilk in varnostnikov je še v zelo začetni fazi, je povedal, a dodal, da se bodo držali dveh ključnih načel, to sta dostojnost zaposlovanja in gospodarnost vodenja služb.

Na ministrstvu za javno upravo so po Kodričevih besedah odločeni, da spodbujajo pozitivne prakse. Država kot neka institucija, ki naj daje zgled, mora poskrbeti, da razvoj delovne sile vodi z vzorom in pri tem skrbi, da odpravlja zlorabe zakonodaje na tem področju, ki se dogajajo, je dejal. "Ne bi bilo fer, da se država loti podjetnikov in prekariata, sama pa ne bi pometla pred svojim pragom," je dodal.

Posveta so se udeležili tudi kandidati za predsedniško funkcijo Milan Brglez, Anže Logar, Nataša Pirc Musar, Miha Kordiš in Vladimir Prebilič.

Na okrogli mizi o energetski krizi opozorila o "gašenju požarov"

V nadaljevanju posveta je potekala tudi okrogla miza z naslovom Prekinitev dobave energentov, energetska kriza in zanesljivost oskrbe z elektriko. Dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Gregor Dolinar je menil, da se preveč ukvarjamo z gašenjem požarov, premalo pa s strateškim načrtovanjem, ki je v energetiki še posebej pomembno, saj je tam časovna komponenta zelo dolga. "Ko je ruski plin poceni, je zelo enostavno pozabiti na to, kako težko je umeščati v prostor alternativne vire energije," je ponazoril.

"Trenutno res gasimo požar, a hkrati tudi delujemo proaktivno," mu je odgovorila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Sršen. Omenila je regulacijo cen določenih energentov in druge ukrepe, ki jih je že sprejela vlada, in dodala, da se hkrati že pripravljajo na morebitno poslabšanje položaja. "Upam, da se to ne bo zgodilo, a če se bo, moramo biti pripravljeni," je dejala.

Profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Andrej Gubina je ponazoril delovanje trga električne energije. Elektrika mora biti porabljena takrat, ko je proizvedena, saj jo je težko shranjevati v večjih količinah, je povedal. Cena elektrike se ves čas spreminja, vsako uro je drugačna, je dejal in menil, da je ni mogoče birokratsko določati.

Pred aktualno energetsko krizo je trg električne energije v EU-ju dobro deloval, je ocenila Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot pomanjkljivost pa je navedla dejstvo, da je bila ob zelo visoki proizvodnji iz obnovljivih virov do zdaj cena elektrike zelo nizka, zaradi česar se naložbe v energetiko niso izplačale.

Toda ob iskanju rešitve za energetsko draginjo bi po njenem mnenju morali poseči na tisti trg, kjer so težave nastale. To pa je trg zemeljskega plina, ne pa elektrike, je dejala, a hkrati menila, da je to težko, saj imajo države članice različne energetske mešanice. Sogovorniki so se sicer strinjali, da je treba iskati skupne rešitve na evropski ravni.

Nujnost prehoda na čiste vire energije

Za aktualno energetsko krizo ni kriva samo vojna v Ukrajini oziroma odvisnost največjega evropskega gospodarstva od zemeljskega plina, je menila Tuba Sršen. Zelo močen dejavnik je okrevanje svetovnega gospodarstva po pandemiji covida-19 in te težave bi se morda pojavile tudi, če ne bi bilo vojne. Krizo pa poganja še pomanjkanje ponudbe, je dodala. Nekako moramo priti s fosilnih energentov na čiste vire energije, je menila državna sekretarka.

Tudi Gubina je opozoril, da zeleni prehod moramo izvesti. "Trenutni vpliv je korak nazaj, a le zato, da naša industrija in celotna družba preživi to zimo, medtem ko se moramo srednje- in dolgoročno vrniti na prejšnjo pot in jo še poudariti," je dejal.

Tina Sršen je ocenila, da se v razpravah vse preveč osredotočamo na elektriko. Resno težavo imamo v prometu, tam porabimo 40 odstotkov energije, je opomnila. Študent energetike Klemen Knez pa je izrazil prepričanje, da so ljudje premalo energetsko pismeni in bi jih bilo treba bolj ozaveščati. "Žal smo prišli do te točke, da nihče ne bo ničesar naredil zastonj, treba je razmišljati o tem, kako ljudi nagraditi," je dejal.

Nevenka Hrovatin je ob tem menila, da z visokimi cenami raste tudi motivacija za varčevanje. Kot primer je navedla cene parkiranja po Ljubljani, ki so že marsikoga prisilile v uporabo kolesa ali skiroja. Prepričana je, da imamo v Sloveniji še ogromno prostora za varčevanje z energijo. V industriji bi denimo lahko po podatkih Agencije z energijo prihranili več energije, kot znaša proizvodnja celotne Nuklearne elektrarne Krško, če bi samo v 200 največjih podjetjih izvedli priporočila za učinkovito rabo energije, je povedala.