A. B. | 27. 10. 2022, 17:17 | Vir: STA
V ognjenih zubljih je letos pogorel velik del Krasa, a škoda ni dovoljšnja, da bi EU pomagala pri obnovi
Škoda zaradi požara na Krasu po navedbah vlade ne dosega praga za odobritev pomoči iz Solidarnostnega sklada Evropske unije.
Končna ocena požara, ki je na Krasu divjal med 17. julijem in 1. avgustom, je namreč ocenjena na 26,88 milijona evrov, prag za odobritev pomoči iz sklada pa za Slovenijo znaša 279,4 milijona evrov, so po seji sporočili z vlade.
Kot so pojasnili, je prag za odobritev pomoči iz omenjenega evropskega sklada določen po kriterijih uredbe, v skladu s katero naravna nesreča velja za hudo, če povzroči neposredno škodo, ki je ocenjena na več kot tri milijarde evrov ali predstavlja več kot 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka države prejemnice.
Slovenija tako vloge za koriščenje pomoči Solidarnostnega sklada EU ne bo posredovala Evropski komisiji, so zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.
Končno oceno škode zaradi požara na Krasu so v poročilu podali ministrstvo za obrambo, uprava za zaščito in reševanje in državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah.
Obnova se bo kmalu začela
Gozdove, poškodovane v požaru na goriškem in delno komenskem Krasu, bodo začeli obnavljati še letos, so sporočili iz občine Miren-Kostanjevica. Akcije bodo potekale novembra in decembra. Zavod za gozdove je medtem resornemu ministrstvu že posredoval predloge sanacijskega načrta za preprečitev nadaljnje degradacije gozdnih rastišč.
Obnova gozdov bo najprej stekla na območjih, ki so bila v požaru najbolj prizadeta in so v načrtu sanacije opredeljena kot prioritetna. Zlasti gre za gozdove nad naseljem Miren in na Cerju.
Trenutno poteka nabiranje semen avtohtonih gozdnih drevesnih vrst v registriranih gozdnih semenskih objektih, ki ga izvajajo poklicni gozdni semenarji, hkrati pa zavod koordinira prostovoljne akcije nabiranja semen z organiziranimi skupinami. Nabavili bodo tudi okoli 15.000 sadik puhastega hrasta in 4000 sadik črnike.
Po besedah župana občine Miren-Kostanjevica Mauricija Humarja vsi, ki so vključeni v projekt obnove gozda prek koordinacijskega Centra za obnovo pogorelega Krasa, verjamejo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo "temu požganemu delu Slovenije vrniti zeleno podobo in obnoviti ekosistem enega od biotsko najbolj pestrih območij v Evropi".
