Vlada je na včerajšnji seji namreč sprejela odgovor na stavkovne zahteve Fidesa. Kot so zapisali, bodo zahteve predmet pogajanj v okviru vzpostavljanja zdravstvenega plačnega stebra znotraj skupnih temeljev plačnega sistema javnega sektorja. Ocenjuje tudi, da Fides z napovedano stavko krši sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, podpisan lanskega oktobra. Stavkajoči na dan stavke zato ne bodo plačani, so naknadno pojasnili na ministrstvu.
V Fidesu bodo odgovor vlade komentirali, ko ga tudi uradno prejmejo, je na novinarski konferenci po seji Koordinacije zdravniških organizacij dejal podpredsednik sindikata in vodja Fidesove pogajalske skupine Gregor Zemljič.
Ob očitani kršitvi oktobrskega stavkovnega sporazuma pa je Zemljič izpostavil, da se stavkovne zahteve nanašajo na še vedno veljavni zakon o sistemu plač v javnem sektorju, medtem ko se je omenjeni sporazum nanašal na oblikovanje novega stebra za zdravstvo v sistemu plač, "od katerega si v zdravstvu veliko obetamo, skupaj z ostalimi potrebnimi reformami v zdravstvu".
Po Zemljičevih besedah morata obe stran pristopiti k razrešitvi stavkovnih vprašanj. "Mi še vedno pričakujemo poziv vlade na nadaljevanje pogajanj. V dobri veri se morata obe strani usesti in se dogovoriti. Mi računamo, da bi se lahko dogovorili do srede, da bi stavka odpadla. Če se vladna stran z nami sploh ne bi hotela usesti, je to v bistvu nekaj skrajnega, povsem v nasprotju z duhom mirnega reševanja odprtih vprašanj," je poudaril.
Spomnil je, da so se na podlagi rezultatov ankete med članstvom odločili, da je stavka edini način, da z vladno stranjo znova sedejo za mizo, saj so sicer njihovi pozivi k nadaljevanju pogajanj naleteli na gluha ušesa. "Stavka je zadnja stvar, ki bi si jo želeli. Vemo, v kakšnem stanju je javni zdravstveni sistem, vemo, kaj pomeni en dodaten dan zaostanka," je opozoril. Vlado zato ponovno pozivajo k nadaljnjim pogovorom in razrešitvi odprtih vprašanj.
Kot je spomnil, je kar nekaj stavkovnih zahtev precej načelnih. Med njimi so namreč ob odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvenih timih sicer tudi javna in jasna opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki.
Zahtevajo tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov in prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, ki se sedaj zdravnikom po opravljenem specialističnem izpitu ne upoštevajo. Zadnja stavkovna zahteva pa je dosledno upoštevanje standardov in normativov. Ob tem pričakujejo tudi vzpostavitev pravnih podlag in virov financiranja za fleksibilno nagrajevanje zdravnikov in zobozdravnikov, ki te standarde in normative presegajo.
Glede naslednjih korakov se bodo v sindikatu odločali sproti oz. glede na odziv vlade. Bodo pa po stavki na zasedanju organov sindikatov sklenili, kako naprej.
Sicer pa bo stavko potekala sladno z zakonom o stavki in zakonom o zdravniški službi. V času stavke bo tako zagotovljena obravnava nujnih stanj ter bolnikov, mlajših od 18 in starejših od 65 let. Stavkovni odbori so po Zemljičevih besedah oblikovanj "v praktično vseh zavodih, v vseh zavodih so bile predane ustrezne dokumentacije". Spomnil je še, da so poslovodstva odgovorna za organizacijo dela v času stavke.